Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.
Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.
Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.
Pevci zapojte, godci zagodte
Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so se oglašali napevi o vodi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so se oglašali napevi o vodi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili okroglih obletnic treh pevskih skupin; 10 letnice skupine Vaški zvon iz Prečne, 25 letnice pevcev iz Boštanja in 10 letnice skupine Jesensko cvetje iz Šentjurja.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili okroglih obletnic treh pevskih skupin; 10 letnice skupine Vaški zvon iz Prečne, 25 letnice pevcev iz Boštanja in 10 letnice skupine Jesensko cvetje iz Šentjurja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča. V kraju zasledimo pravi utrip podeželja, saj ponuja nekaj lepo ohranjenih hiš in kozolcev, tu še ohranjajo ljudske šege in navade, sliši pa se tudi večglasno petje. Za to poskrbijo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio. Žažarski trio smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča. V kraju zasledimo pravi utrip podeželja, saj ponuja nekaj lepo ohranjenih hiš in kozolcev, tu še ohranjajo ljudske šege in navade, sliši pa se tudi večglasno petje. Za to poskrbijo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio. Žažarski trio smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Dobovski pevci, Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru ter pevci društva kmečkih žena Oplotnica so oblikovali tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Dobovski pevci, Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru ter pevci društva kmečkih žena Oplotnica so oblikovali tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke, ki se družijo v skupini Bodeče neže, delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Z glasovi, ki jim po domače pravijo »vodilna štima«, »na čez« in bas poustvarjajo slovensko pesemsko in pevsko izročilo. In to že 30 let. Ob tej priložnosti so 10. junija v avli Mestne občine Kranj pripravile slavnostni koncert. Odlomke s prireditve je prinesla prva julijska oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke, ki se družijo v skupini Bodeče neže, delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Z glasovi, ki jim po domače pravijo »vodilna štima«, »na čez« in bas poustvarjajo slovensko pesemsko in pevsko izročilo. In to že 30 let. Ob tej priložnosti so 10. junija v avli Mestne občine Kranj pripravile slavnostni koncert. Odlomke s prireditve je prinesla prva julijska oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih. Tokratna oddaja je bila ljubezensko obarvana.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih. Tokratna oddaja je bila ljubezensko obarvana.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Slovencem po svetu in domovini
To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.
Naš pogled
Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.
Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti.
Sol in luč
Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?
To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.
Doživetja narave
Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Minuli petek (12.8.2022) smo obeležili Mednarodni dan mladih pod geslom Medgeneracijska solidarnost. Kako so se na to odzvali pri Zavodu Nefiks, kjer delajo z mladimi in kaj menijo o angažiranju mladih pri pomembnih temah? To ste slišali v pogovoru s sodelavko Zavoda Nefiks Nives Felić.