Is podcast
Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.
Pojdite in učite
Slišali smo vabilo na srečanje s Pedrom Opeko in pogledali v Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije.
Pojdite in učite
Slišali smo vabilo na srečanje s Pedrom Opeko in pogledali v Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije.
Pojdite in učite
V misijonski rubriki smo gostili tajnika Misijonskega središča Slovenije Janka Pirca. Predstavil je program obiska misijonarja Petra Opeke in nas povabil na sodelovanje im srečanja z njim v prvih dneh decembra.
Pojdite in učite
V misijonski rubriki smo gostili tajnika Misijonskega središča Slovenije Janka Pirca. Predstavil je program obiska misijonarja Petra Opeke in nas povabil na sodelovanje im srečanja z njim v prvih dneh decembra.
Pojdite in učite
Tokrat smo spregovorili o Misijonskem središču Slovenije, ki povezuje misijonarje, vabljeni k poslušanju.
Pojdite in učite
Tokrat smo spregovorili o Misijonskem središču Slovenije, ki povezuje misijonarje, vabljeni k poslušanju.
Pojdite in učite
Prisluhnite odmevu Misijonske nedelje, zapisu Misijonskega redišča o praznovanju v Dornberku.
Pojdite in učite
Prisluhnite odmevu Misijonske nedelje, zapisu Misijonskega redišča o praznovanju v Dornberku.
Pojdite in učite
V rubriki pojdite in učite smo gostili lazarista Pavleta Novaka, urednika Misijonskih obzorij. Spregovoril je o stoletnici katoliških misijonov, iz katerih je zrasel današnji misijonski mesečnik.
Pojdite in učite
V rubriki pojdite in učite smo gostili lazarista Pavleta Novaka, urednika Misijonskih obzorij. Spregovoril je o stoletnici katoliških misijonov, iz katerih je zrasel današnji misijonski mesečnik.
Pojdite in učite
Gostili smo urednika Misijonskih obzorij lazarista Pavleta Novaka. Letos mineva sto let od izdaje prve številke Katoliških misijonov, glasila iz katerega je pognal tudi mesečnik, ki nas vedno znova spominja na naše misijonarje in se ozira v pisano polje misijonskega sveta.
Pojdite in učite
Gostili smo urednika Misijonskih obzorij lazarista Pavleta Novaka. Letos mineva sto let od izdaje prve številke Katoliških misijonov, glasila iz katerega je pognal tudi mesečnik, ki nas vedno znova spominja na naše misijonarje in se ozira v pisano polje misijonskega sveta.
Pojdite in učite
Gostili smo salezijanca Jožeta Andolška, ki je “misijonar na daljavo”. Pred dobrodelnim koncertom za lačne v Etiopiji je spregovoril o grozi bratomorne vojne, posledicah, ki jih je pustila na etiopskem človeku in pomoči, ki v različnih oblikah prihaja tudi iz Slovenije.
Pojdite in učite
Gostili smo salezijanca Jožeta Andolška, ki je “misijonar na daljavo”. Pred dobrodelnim koncertom za lačne v Etiopiji je spregovoril o grozi bratomorne vojne, posledicah, ki jih je pustila na etiopskem človeku in pomoči, ki v različnih oblikah prihaja tudi iz Slovenije.
Oddaja o neizmernem bogastvu doživetij in pričevanj slovenskih misijonarjev, ki svetu nastavljajo ogledalo, Bogu darujejo življenje, nam pa širijo obzorja. Preko njihovih pisem, pogovorov z misijonarji in sodelovanja z Misijonskim središčem Slovenije, krepimo zavest o vesoljnosti Cerkve in pomembnosti najmanjšega kamenčka v mozaiku evangelizacije in mnogih, tudi dobrodelnih, akcij.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Pogovor o
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Sol in luč
V zadnjem delu je pogovor tekel o zdravilni moči glasbe in o tem, kako glasba vpliva na plod v materinem telesu in ali je koristno, da v najrosnejšem obdobju kar prek trebuha predvajamo določeno glasbo. Zakaj ne, v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Spoznanje več, predsodek manj
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.