Is podcast Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu Is podcast
Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu

Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti

Mateja Subotičanec

duhovnost odnosi kultura

4. 1. 2022
Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu

Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti

Mateja Subotičanec

VEČ ...|4. 1. 2022
Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu

Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosikultura

Od slike do besede

VEČ ...|23. 5. 2023
Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

duhovnost

Od slike do besede

Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

VEČ ...|23. 5. 2023
Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

Mateja Subotičanec

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|16. 5. 2023
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

spomin pogovor družba

Od slike do besede

Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

VEČ ...|16. 5. 2023
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor družba

Od slike do besede

VEČ ...|9. 5. 2023
Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

kultura knjiga

Od slike do besede

Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

VEČ ...|9. 5. 2023
Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

Mateja Subotičanec

kultura knjiga

Od slike do besede

VEČ ...|2. 5. 2023
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

duhovnost odnosi politika

Od slike do besede

Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

VEČ ...|2. 5. 2023
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

Mateja Subotičanec

duhovnost odnosi politika

Od slike do besede

VEČ ...|25. 4. 2023
Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

knjiga literatura

Od slike do besede

Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

VEČ ...|25. 4. 2023
Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

knjiga literatura

Od slike do besede

VEČ ...|18. 4. 2023
Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

izobraževanje

Od slike do besede

Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

VEČ ...|18. 4. 2023
Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|11. 4. 2023
Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

kultura

Od slike do besede

Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

VEČ ...|11. 4. 2023
Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

Mateja Subotičanec

kultura

Od slike do besede

VEČ ...|4. 4. 2023
Misli Justina Stanovnika

Aprila pred petindevetdesetimi leti se je na Lesnem Brdu rodil Justin Stanovnik. V oddaji smo poslušali njegove misli, ki so izšle v drobni knjižici z naslovom Slovenska sprava. 

Misli Justina Stanovnika

Aprila pred petindevetdesetimi leti se je na Lesnem Brdu rodil Justin Stanovnik. V oddaji smo poslušali njegove misli, ki so izšle v drobni knjižici z naslovom Slovenska sprava. 

knjiga branje sprava

Od slike do besede

Misli Justina Stanovnika

Aprila pred petindevetdesetimi leti se je na Lesnem Brdu rodil Justin Stanovnik. V oddaji smo poslušali njegove misli, ki so izšle v drobni knjižici z naslovom Slovenska sprava. 

VEČ ...|4. 4. 2023
Misli Justina Stanovnika

Aprila pred petindevetdesetimi leti se je na Lesnem Brdu rodil Justin Stanovnik. V oddaji smo poslušali njegove misli, ki so izšle v drobni knjižici z naslovom Slovenska sprava. 

Mateja Subotičanec

knjiga branje sprava

Od slike do besede

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Dogodki

VEČ ...|5. 4. 2023
Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Marjan Bunič

duhovnostfilmpraznikivelika noč

Za življenje

VEČ ...|27. 5. 2023
Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|26. 5. 2023
Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Blaž Lesnik

Everest70 letSlovenci na EverestuTavčarjevo letoDvorec Visokosirarstvo PustotniknaravaPoljanska dolina

Moja zgodba

VEČ ...|28. 5. 2023
Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2023
Festival Sem mesto, sem glasba in Dolenjski knjižni sejem v Novem mestu - Razstava o Cenetu Avguštinu v Radovljici

Festival Sem mesto, sem glasba in Dolenjski knjižni sejem v Novem mestu - Razstava o Cenetu Avguštinu v Radovljici

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaIrena Yebuah TiranMatevž NovakCene Avguštin

Spominjamo se

VEČ ...|30. 5. 2023
Spominjamo se dne 30. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 5. 2023
Bizoviške perice

Pepca Dimnik je v rosnih letih ročno prala perilo mestne gospode v vaškem potoku, skupaj s svojo mamo. Bizoviške perice so bile cenjene, delo jim je omogočalo samostojnost in celoletni zaslužek. Nekaj fotografij v “Kvančarjevi kajži” ob domači cerkvi zaokroža manjšo razstavo o njihovem delu in življenju.        

Bizoviške perice

Pepca Dimnik je v rosnih letih ročno prala perilo mestne gospode v vaškem potoku, skupaj s svojo mamo. Bizoviške perice so bile cenjene, delo jim je omogočalo samostojnost in celoletni zaslužek. Nekaj fotografij v “Kvančarjevi kajži” ob domači cerkvi zaokroža manjšo razstavo o njihovem delu in življenju.        

Nataša Ličen

dediščinaizročilospomin

Svetovalnica

VEČ ...|30. 5. 2023
Gibalna pismenost otrok

V Svetovalnici smo govorili o gibalni pismenosti naših malčkov. Kako jih opremiti za dober gibalni razvoj, katere aktivnosti priporočajo strokovnjaki in kako smo v oporo starši, kako pa vrtec? V našem studiu je bila vzgojiteljica in profesorica športne vzgoje Petra Avbelj.

Gibalna pismenost otrok

V Svetovalnici smo govorili o gibalni pismenosti naših malčkov. Kako jih opremiti za dober gibalni razvoj, katere aktivnosti priporočajo strokovnjaki in kako smo v oporo starši, kako pa vrtec? V našem studiu je bila vzgojiteljica in profesorica športne vzgoje Petra Avbelj.

Matjaž Merljak

svetovanje