Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Ej, stric, a veš kak vic?
Kako svetlejši, kako bogatejši bi bil svet, če bi se vsi nasmihali drug drugemu in se smejali vsaj navznoter. Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus. Seveda, v pravi meri. Humor lahko tako dodajamo vsakdanjemu življenju, lahko ga vpletamo v naše delo, v naše medsebojne odnose … Danes v našem okolju, v svetu in tudi v Cerkvi, srečujemo izredno veliko resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih obrazov. Marsikdo meni, da se duhovnost in duhovitost izključujeta. A o tesni povezavi teh dveh izrazov priča že skupni koren obeh besed. Kristjani bi ob oznanjevanju vesele novice sploh morali skrbeti za vesel, veder izraz na obrazu. Za nasmejano srce ... Za prijeten humor. Na Radiu Ognjišče mu zato skušamo dati veliko prostora in veljave ... Da zasije, da ogreje, da razbremeni, da spreminja ... In da smo z njegovo pomočjo bliže Božjemu kraljestvu, ne pa dlje od njega … Čim več se smejte!
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Duhovna misel
Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Pogovor o
Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.
Kmetijska oddaja
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, če lahko naredi ribano kašo iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina pritrjuje, mora pa v vsakem primeru pripraviti krepko testo, da ga bomo lahko ribali. Na 1 jajce naj bo 12-15 dag moke. Dobro ga moramo pregnesti na pultu ali delovni deski, da se jajce porazdeli. Če je testo preveč mehko, dodamo še malo moke. Če se nam noče sprijeti skupaj, pa kapljico olja. Ribamo lahko na prt ali pa direktno v vrelo juho. Pri uporabi polnozrnate moke sestra Nikolina priporoča, da ribamo bolj na debelo, grobo. Zato se bo tudi kuhala kakšno minuto več. Dodaja še, da ko je kaša kuhana, juho odstavimo, da ne bomo izgubili prave arome.
Duhovna misel
Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič