Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

2. 4. 2022
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

VEČ ...|2. 4. 2022
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|3. 11. 2025
Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|3. 11. 2025
Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|31. 10. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|31. 10. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|30. 10. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|30. 10. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|29. 10. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|29. 10. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|28. 10. 2025
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|28. 10. 2025
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|27. 10. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|27. 10. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|26. 10. 2025
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|26. 10. 2025
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|25. 10. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|25. 10. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh
Kako svetlejši, kako bogatejši bi bil svet, če bi se vsi nasmihali drug drugemu in se smejali vsaj navznoter. Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus. Seveda, v pravi meri. Humor lahko tako dodajamo vsakdanjemu življenju, lahko ga vpletamo v naše delo, v naše medsebojne odnose … Danes v našem okolju, v svetu in tudi v Cerkvi, srečujemo izredno veliko resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih obrazov. Marsikdo meni, da se duhovnost in duhovitost izključujeta. A o tesni povezavi teh dveh izrazov priča že skupni koren obeh besed. Kristjani bi ob oznanjevanju vesele novice sploh morali skrbeti za vesel, veder izraz na obrazu. Za nasmejano srce ... Za prijeten humor. Na Radiu Ognjišče mu zato skušamo dati veliko prostora in veljave ... Da zasije, da ogreje, da razbremeni, da spreminja ... In da smo z njegovo pomočjo bliže Božjemu kraljestvu, ne pa dlje od njega … Čim več se smejte!
Radio Ognjišče

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 11. 2025
V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

Radio Ognjišče

zavržena hranavzgoja v družinipremišljeno nakupovanje

Komentar tedna

VEČ ...|31. 10. 2025
Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaduhovnostspomin

Duhovna misel

VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika