Is podcast
Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.
spomin politika Franc Stadler Pepe Kamil Kratochwill Mile Lambert Erlich Marko Natlačen
Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.
Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.
spominpolitikaFranc Stadler PepeKamil Kratochwill MileLambert ErlichMarko Natlačen
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Moja zgodba
Založba Družina je izdala posebno izdajo revije SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija, slovanska naroda v trpljenju in zorenju, ki v ospredje postavlja stoletne zgodovinske vezi med narodoma. Revijo v kateri boste našli prispevke najboljših slovenskih poznavalcev ukrajinske zgodovine, smo predstavili z urednico Katarino Jurjávčič iz Muzeja Novejše in sodobne zgodovine.
Poleg tega ste lahko slišali tudi nekaj begunskih zgodb ljudi, ki so se znašli na naših tleh.
Moja zgodba
Založba Družina je izdala posebno izdajo revije SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija, slovanska naroda v trpljenju in zorenju, ki v ospredje postavlja stoletne zgodovinske vezi med narodoma. Revijo v kateri boste našli prispevke najboljših slovenskih poznavalcev ukrajinske zgodovine, smo predstavili z urednico Katarino Jurjávčič iz Muzeja Novejše in sodobne zgodovine.
Poleg tega ste lahko slišali tudi nekaj begunskih zgodb ljudi, ki so se znašli na naših tleh.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko enajsti oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je predstavil tragično usodo učiteljice Anice Drobnič iz Bégunj pri Cerknici, ki je bila ena od obtoženih na smrt na montiranem Kočevskem procesu leta 1943. Njeni domači so ob prekopu leta 2003 povedali, da so prepričani, da so jo partizani ubili iz sovraštva do njenega dela na verskem področju. Ubili so jo zato, ker je bila tako verna, ker je delala za Cerkev, ker je delala za katoliško prosveto.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko enajsti oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je predstavil tragično usodo učiteljice Anice Drobnič iz Bégunj pri Cerknici, ki je bila ena od obtoženih na smrt na montiranem Kočevskem procesu leta 1943. Njeni domači so ob prekopu leta 2003 povedali, da so prepričani, da so jo partizani ubili iz sovraštva do njenega dela na verskem področju. Ubili so jo zato, ker je bila tako verna, ker je delala za Cerkev, ker je delala za katoliško prosveto.
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil sveže upokojeni, zadnji direktor ukinjenega Muzeja Novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Večji del oddaje smo se ukvarjali s terminom novostalinizem, ki se pod našo skrajno levičarsko vlado vse bolj uveljavlja. 23. avgust je bil evropski dan spomina na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja. Zakaj si nekateri še vedno ne zmorejo priznati, da v družbo fašizma in nacizma sodi tudi komunizem?
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil sveže upokojeni, zadnji direktor ukinjenega Muzeja Novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Večji del oddaje smo se ukvarjali s terminom novostalinizem, ki se pod našo skrajno levičarsko vlado vse bolj uveljavlja. 23. avgust je bil evropski dan spomina na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja. Zakaj si nekateri še vedno ne zmorejo priznati, da v družbo fašizma in nacizma sodi tudi komunizem?
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra lani, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Alešu Gabriču, ki je spregovoril o cenzuri Pučnikovih tekstov, prof. dr. Ludvik Toplak pa ob naslovu: Srečanja z Jožetom Pučnikom.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra lani, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Alešu Gabriču, ki je spregovoril o cenzuri Pučnikovih tekstov, prof. dr. Ludvik Toplak pa ob naslovu: Srečanja z Jožetom Pučnikom.
Moja zgodba
predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.
Moja zgodba
predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Lahko noč, moj angel
Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. september 2023 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.
Duhovna misel
In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: “Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.” In šel je ven in se bridko zjokal (Lukov evangelij 22, 61-62).
Ritem srca
Cory Asbury je na sceno sodobne krščanske glasbe leta 2017 prodrl s pesmijo Reckless Love, ki je po Billbordovih statistikah postala ena bolj predvajanih in priljubljenih krščanskih pesmi tistega in tudi prihodnjih let. Pred dnevi je izšel njegov 5 studijski album Pioneer, ki že z naslovom nakazuje, da se Asbury kot avtor odpravlja na zanj novo, neraziskano področje ...
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
V oddaji Petkov večer so bili v gosteh člani skupine Sopranos, ki letos praznuje 15 let ustvarjanja. Kako so se našli skupaj, kaj se jim dogaja na odrih in kako se pripravljajo na obletni koncert, ki bo 13. oktobra v Ljudskem domu Šentvid, so povedali Alenka Husič, Iris Ošlaj in Frenk Nova. V studiu pa so tudi zapeli ob kitari …
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …