Maševal je p. Ambrož Mušič, pel Anže Kuharič, orglal pa Saša Frelih Mišo.
Maševal je p. Ambrož Mušič, pel Anže Kuharič, orglal pa Saša Frelih Mišo.
Maševal je p. Ambrož Mušič, pel Anže Kuharič, orglal pa Saša Frelih Mišo.
Sveta maša
Na praznično nedeljo Kristusa kralja vesoljstva smo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini. Maševal je župnik Jože Vehovar. Zbor je vodila Tanja Pirš, na orgle je igrala Jelka Belcer.
Sveta maša
Na praznično nedeljo Kristusa kralja vesoljstva smo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini. Maševal je župnik Jože Vehovar. Zbor je vodila Tanja Pirš, na orgle je igrala Jelka Belcer.
Sveta maša
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pel je združeni pevski zbor župnije Idrija.
Sveta maša
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pel je združeni pevski zbor župnije Idrija.
Sveta maša
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pela sta Cerkveni mešani in otroški pevski zbor Zavratec.
Sveta maša
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pela sta Cerkveni mešani in otroški pevski zbor Zavratec.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je mešani pevski zbor župnije Spodnja Idrija.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je mešani pevski zbor župnije Spodnja Idrija.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je otroški pevski zbor iz Spodnje Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je otroški pevski zbor iz Spodnje Idrije.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, pel je župnijski zbor župnije Črni vrh.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, pel je župnijski zbor župnije Črni vrh.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sol in luč
Nedeljski referendum utegne močno poseči v naša življenja, saj lahko drastično spremeni odnos do smrti, zato tudi do življenja. Pred vsako odločitvijo je potreben premislek, ob tako pomembni še toliko bolj. Zato smo se odločili, da nam pri tem pomaga nekdo, ki se s to tematiko ukvarja v državi, kjer so podoben zakon sprejeli pred skoraj desetimi leti in imajo zato že veliko izkušenj. Za tokratno oddajo smo pripravili pogovor z Alexom Schadenbergom, ki je vodja organizacije za zaščito življenja in preprečevanje evtanazije Euthanasia Prevention Coalition (EPC), nevladne organizacije s sedežem v Londonu v Ontariju. Pogovor je pripravila in prevedla Marjana Debevec.
Slovencem po svetu in domovini
Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je doživel drugo posodobitev od sprejetja v letu 2006. Novela, ki jo je v petek podprlo vseh 79 prisotnih poslancev, nihče ni bil proti, prinaša predvsem novosti za rojake v sosednjih državah. Najpomembnejša sprememba je nov sklop, povezan s spodbujanjem njihovega gospodarskega razvoja. S tem bo omogočeno izvajanje programa, za katerega ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že zagotavlja sredstva v naslednjih proračunih. V naslednjih štirih letih bo za to namenjenih deset milijonov evrov. Na področju regionalnega sodelovanja novela določa organ, pri katerem se zagotavljajo proračunska sredstva za uresničitev prevzetih mednarodnih obveznosti, ki se izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu. Poleg tega novela rešuje prostorsko stisko Slovenske izseljenske matice in Svetovnega slovenskega kongresa. Na petkovem zasedanju je bilo med drugim slišati željo, da bi država podoben model našla tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenci po svetu.
Komentar tedna
Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Spoznanje več, predsodek manj
Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori.
Slovencem po svetu in domovini
Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je doživel drugo posodobitev od sprejetja v letu 2006. Novela, ki jo je v petek podprlo vseh 79 prisotnih poslancev, nihče ni bil proti, prinaša predvsem novosti za rojake v sosednjih državah. Najpomembnejša sprememba je nov sklop, povezan s spodbujanjem njihovega gospodarskega razvoja. S tem bo omogočeno izvajanje programa, za katerega ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že zagotavlja sredstva v naslednjih proračunih. V naslednjih štirih letih bo za to namenjenih deset milijonov evrov. Na področju regionalnega sodelovanja novela določa organ, pri katerem se zagotavljajo proračunska sredstva za uresničitev prevzetih mednarodnih obveznosti, ki se izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu. Poleg tega novela rešuje prostorsko stisko Slovenske izseljenske matice in Svetovnega slovenskega kongresa. Na petkovem zasedanju je bilo med drugim slišati željo, da bi država podoben model našla tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenci po svetu.
Kulturni utrinki
Danes se na Gospodarskem razstavišču začenja 41. Slovenski knjižni sejem. Med 24. in 30. novembrom bo to znova največji slovenski dogodek, posvečen knjigam, založništvu in literaturi. Mi smo vas na ta dogodek in k branju povabili v pogovoru s najbolj plodovitim in enim najbolj branih slovenskih pisateljev, ki se s številom izdanih del bliža številki 200. To je seveda mag. Ivan Sivec, ki je pred kratkim izdal knjigo Opojni cvetovi življenja o zadnji sevniški grofici Matildi.
Komentar Zanima.me
»Tabor proti evtanaziji je zmagal, kljub temu da je imel na voljo bistveno manj financ, bistveno manj dostopa v vodilne medije, doživljal celo cenzuro, tako pri naročenih oglasih kot celo pri blokadah računov na družbenih omrežjih. Tudi politične stranke opozicije so bile tokrat bistveno manj angažirane, saj jim ni bil v interesu referendum tik pred volitvami, kjer je bila zmaga vse prej kot gotova,« je zapisal Peter Merše.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče