»Od vsakega od nas in od tega, kako cenimo svojo vero in jo v praksi živimo v družbi, je in bo odvisno, koliko bo vera postala resnična vrednota okolja, v katerem živimo,« je na predvečer praznika Marije Pomagaj poudaril predsednik slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Povabil nas je, naj postanemo prinašalci upanja in gradniki miru v svojem okolju in za svet. Vsega tega nas po njegovih besedah uči Marija. Na Trgu pred baziliko Marije Pomagaj smo številni zbrani najprej zmolili rožni venec in nato obhajali evharistično daritev. Sledila je še procesija z lučkami in Marijinim kipom ter litanije Matere Božje.
»Od vsakega od nas in od tega, kako cenimo svojo vero in jo v praksi živimo v družbi, je in bo odvisno, koliko bo vera postala resnična vrednota okolja, v katerem živimo,« je na predvečer praznika Marije Pomagaj poudaril predsednik slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Povabil nas je, naj postanemo prinašalci upanja in gradniki miru v svojem okolju in za svet. Vsega tega nas po njegovih besedah uči Marija. Na Trgu pred baziliko Marije Pomagaj smo številni zbrani najprej zmolili rožni venec in nato obhajali evharistično daritev. Sledila je še procesija z lučkami in Marijinim kipom ter litanije Matere Božje.
»Od vsakega od nas in od tega, kako cenimo svojo vero in jo v praksi živimo v družbi, je in bo odvisno, koliko bo vera postala resnična vrednota okolja, v katerem živimo,« je na predvečer praznika Marije Pomagaj poudaril predsednik slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Povabil nas je, naj postanemo prinašalci upanja in gradniki miru v svojem okolju in za svet. Vsega tega nas po njegovih besedah uči Marija. Na Trgu pred baziliko Marije Pomagaj smo številni zbrani najprej zmolili rožni venec in nato obhajali evharistično daritev. Sledila je še procesija z lučkami in Marijinim kipom ter litanije Matere Božje.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Alan Tedeško.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Alan Tedeško.
Sveta maša
Maševal je Marko Rijavec, pel pa cerkveni mešani pevski zbor župnije Godovič.
Sveta maša
Maševal je Marko Rijavec, pel pa cerkveni mešani pevski zbor župnije Godovič.
Sveta maša
Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveta maša
Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveta maša
Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Duhovna misel
Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.