Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pela je skupina Prenove v Duhu.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pela je skupina Prenove v Duhu.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.
Sveta maša
Maševal je p Edvard Kovač, pel je Anže Kuharič, na orgle je igral Uroš Pele. Maša ni v celoti, ker je bil prenos prekinjen zaradi izpada linije v cerkvi.
Sveta maša
Maševal je p Edvard Kovač, pel je Anže Kuharič, na orgle je igral Uroš Pele. Maša ni v celoti, ker je bil prenos prekinjen zaradi izpada linije v cerkvi.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matjaž Barbo.
Sveta maša
Na četrto postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Maševal je pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sta sodelovala: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.
Sveta maša
Na četrto postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Maševal je pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sta sodelovala: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodila Ema Judita Kolšek, orgle Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodila Ema Judita Kolšek, orgle Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orgle Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orgle Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pela je Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pela je Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2025 ob 05-ih
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.
Življenje išče pot
Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije
Svetovalnica
Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.