Kaj je novega v centru Iris in kako je bilo na rehabilitacijskemtaboru društva slepih Nova Gorica

Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni iris

13. 10. 2024
Kaj je novega v centru Iris in kako je bilo na rehabilitacijskemtaboru društva slepih Nova Gorica

Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.

Sonja Pungertnik

VEČ ...|13. 10. 2024
Kaj je novega v centru Iris in kako je bilo na rehabilitacijskemtaboru društva slepih Nova Gorica

Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidniiris

Luč v temi

VEČ ...|11. 5. 2025
Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

VEČ ...|11. 5. 2025
Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|13. 4. 2025
Med glasbo, umetnostjo in dediščino

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Med glasbo, umetnostjo in dediščino

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Med glasbo, umetnostjo in dediščino

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

VEČ ...|13. 4. 2025
Med glasbo, umetnostjo in dediščino

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|9. 3. 2025
Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

VEČ ...|9. 3. 2025
Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|9. 2. 2025
Franica Vrhunc, sestra Klara – prva učiteljica slepih na Slovenskem

Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.

Franica Vrhunc, sestra Klara – prva učiteljica slepih na Slovenskem

Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Franica Vrhunc, sestra Klara – prva učiteljica slepih na Slovenskem

Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.

VEČ ...|9. 2. 2025
Franica Vrhunc, sestra Klara – prva učiteljica slepih na Slovenskem

Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|12. 1. 2025
Študentka Mia Koritnik in mednarodni dan brajieve pisave.

Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.

Študentka Mia Koritnik in mednarodni dan brajieve pisave.

Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Študentka Mia Koritnik in mednarodni dan brajieve pisave.

Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.

VEČ ...|12. 1. 2025
Študentka Mia Koritnik in mednarodni dan brajieve pisave.

Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|8. 12. 2024
Mednarodni dan invalidov, priložnost, da invalidi opozorimo nase

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 

Mednarodni dan invalidov, priložnost, da invalidi opozorimo nase

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Mednarodni dan invalidov, priložnost, da invalidi opozorimo nase

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 

VEČ ...|8. 12. 2024
Mednarodni dan invalidov, priložnost, da invalidi opozorimo nase

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|10. 11. 2024
Pletenje, kvačkanje in prilagajanje namiznih iger

Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.

Pletenje, kvačkanje in prilagajanje namiznih iger

Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.

družba slepi in slabovidni igre

Luč v temi

Pletenje, kvačkanje in prilagajanje namiznih iger

Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.

VEČ ...|10. 11. 2024
Pletenje, kvačkanje in prilagajanje namiznih iger

Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni igre

Luč v temi
»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.
Sonja Pungertnik

Sonja Pungertnik

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|28. 5. 2025
Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Helena Križnik

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

mag. Božo Rustja

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2025
Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|2. 6. 2025
Napev Odsev v Kranju

11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Napev Odsev v Kranju

11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|2. 6. 2025
Reportaža romanja po Franciji 2025

Od 14. do 18. junija 2025 so se štirje avtobusi romarjev v organizaciji agencije Aritours podali v Francijo. Obiskali smo sedem močnih svetnikov in svetnic v krajih Annecy, Ars, Paray le Monial, Nevers in Pariz. Za marsikoga je bil zelo bogat tudi vstop v prenovljeno katedralo Notre Dame. 

Reportaža romanja po Franciji 2025

Od 14. do 18. junija 2025 so se štirje avtobusi romarjev v organizaciji agencije Aritours podali v Francijo. Obiskali smo sedem močnih svetnikov in svetnic v krajih Annecy, Ars, Paray le Monial, Nevers in Pariz. Za marsikoga je bil zelo bogat tudi vstop v prenovljeno katedralo Notre Dame. 

s. Meta Potočnik

radijsko romanjerevija Ognjiščepot svetosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2025
Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Matjaž Merljak

družbarojaki