Is podcast
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.
V sredo 20. novembra ob 19.30 bo v cerkvi sv. Trojice v sklopu Sakralnega abonmaja nastopil Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Koncert bo posvečen tudi pokojnemu dr. Edu Škulju, ki je bil tudi član Glasbene matice, predvsem zaradi njegovega prispevka pri raziskovanju Gallusovih del. Naš gost je bil dirigent Sebastjan Vrhovnik.
V sredo 20. novembra ob 19.30 bo v cerkvi sv. Trojice v sklopu Sakralnega abonmaja nastopil Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Koncert bo posvečen tudi pokojnemu dr. Edu Škulju, ki je bil tudi član Glasbene matice, predvsem zaradi njegovega prispevka pri raziskovanju Gallusovih del. Naš gost je bil dirigent Sebastjan Vrhovnik.
Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.
Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.
V četrtek, 24. oktobra so v Slovenskem etnografskem muzeju Ljubljana odprli pregledno razstavo z naslovom Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pomemben vir za vsebino razstave je bila monografija Maksim Gaspari – Iz naroda za narod avtorja Roberta Kužnika. Ta je ob tem izdal tudi knjigo Poezije bratov Gaspari, ki jo bodo predstavitev v petek, 15. novembra, ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Avtor je bil gost pogovora.
V četrtek, 24. oktobra so v Slovenskem etnografskem muzeju Ljubljana odprli pregledno razstavo z naslovom Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pomemben vir za vsebino razstave je bila monografija Maksim Gaspari – Iz naroda za narod avtorja Roberta Kužnika. Ta je ob tem izdal tudi knjigo Poezije bratov Gaspari, ki jo bodo predstavitev v petek, 15. novembra, ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Avtor je bil gost pogovora.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.
Leto 2024 je bilo v škofiji Murska Sobota in občini Črenšovci razglašeno za leto Jožefa Klekla starejšega ob 150. letnici njegovega rojstva. Oktobra letos so njegove posmrtne ostanke prenesli v črenšovsko cerkev, kjer je odslej pokopan. Ob tem dogodku je izšel tudi ponatis molitvenika z naslovom Hodi k oltarskomi svestvi, za katerega je spremno besedilo napisal duhovnik dr. Stanislav Zver, ki ga je v oddaji o kulturi tudi predstavil.
Leto 2024 je bilo v škofiji Murska Sobota in občini Črenšovci razglašeno za leto Jožefa Klekla starejšega ob 150. letnici njegovega rojstva. Oktobra letos so njegove posmrtne ostanke prenesli v črenšovsko cerkev, kjer je odslej pokopan. Ob tem dogodku je izšel tudi ponatis molitvenika z naslovom Hodi k oltarskomi svestvi, za katerega je spremno besedilo napisal duhovnik dr. Stanislav Zver, ki ga je v oddaji o kulturi tudi predstavil.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
V tokratnem delu smo slišali, da Jazon kar pogosto prihaja k Lidiji na obisk. Je to njej všeč?
NINO ROBIĆ - MOJE ŽIVLJENJE, Ljupka Dimitrovska - Ostaje nam muzika, TERESA BREWER - MUSIC! MUSIC! MUSIC!, MARJANA DERŽAJ - MUZIKA, Egon Egemann – Musik klingt in die Welt hinaus, ABBA - THANK YOU FOR THE MUSIC, Big Ben - Slovenija, moja, Ricchi & Poveri - Sarà Perché Ti Amo, Harry Belafonte – Matilda Matilda, Elda Vier in Boris Cavazza - Besede, Besede (Parole, Parole), Vanessa Paradis - Joe le taxi, Yazoo - Nobodys diary, ANDRE RIEU - DER MIT DEM WOLF TANZT ...
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.