Is podcast Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis? Is podcast
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec

komentar družba politika

16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentar družba politika odnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentar družba politika odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

komentar družba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentar družba

Komentar tedna

VEČ ...|18. 11. 2022
Politika, človekovo dostojanstvo in skupno dobro

Smo sredi obdobja volitev in referendumov in dobro se je ozreti na politiko. Kaj je politika? Ljudje se strinjamo, da je politika urejanje skupnih zadev. Nekateri politiko opredelijo kot delo za skupno dobro. Ta opredelitev je precej zahtevna, kajti v politiki pogosteje kot skupno dobro prevladujejo ideologije ali interesi skupine, stranke. Veliko politikov politiko uporablja za pretirano uveljavljanje sebe.

Politika, človekovo dostojanstvo in skupno dobro

Smo sredi obdobja volitev in referendumov in dobro se je ozreti na politiko. Kaj je politika? Ljudje se strinjamo, da je politika urejanje skupnih zadev. Nekateri politiko opredelijo kot delo za skupno dobro. Ta opredelitev je precej zahtevna, kajti v politiki pogosteje kot skupno dobro prevladujejo ideologije ali interesi skupine, stranke. Veliko politikov politiko uporablja za pretirano uveljavljanje sebe.

komentar

Komentar tedna

Politika, človekovo dostojanstvo in skupno dobro

Smo sredi obdobja volitev in referendumov in dobro se je ozreti na politiko. Kaj je politika? Ljudje se strinjamo, da je politika urejanje skupnih zadev. Nekateri politiko opredelijo kot delo za skupno dobro. Ta opredelitev je precej zahtevna, kajti v politiki pogosteje kot skupno dobro prevladujejo ideologije ali interesi skupine, stranke. Veliko politikov politiko uporablja za pretirano uveljavljanje sebe.

VEČ ...|18. 11. 2022
Politika, človekovo dostojanstvo in skupno dobro

Smo sredi obdobja volitev in referendumov in dobro se je ozreti na politiko. Kaj je politika? Ljudje se strinjamo, da je politika urejanje skupnih zadev. Nekateri politiko opredelijo kot delo za skupno dobro. Ta opredelitev je precej zahtevna, kajti v politiki pogosteje kot skupno dobro prevladujejo ideologije ali interesi skupine, stranke. Veliko politikov politiko uporablja za pretirano uveljavljanje sebe.

dr. Igor Bahovec

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|11. 11. 2022
Odločil sem se, koga bom volil

Ne vem, če se je v zgodovini Slovenije kdaj zgodilo tako skoncentrirano volilno leto, v katerem smo oziroma bomo celotni državni aparat izvolili na novo. Najprej državnozborske, sedaj predsedniške, nato še lokalne in tudi volitve v državni svet. Res velika odgovornost nam je naložena letos.

Odločil sem se, koga bom volil

Ne vem, če se je v zgodovini Slovenije kdaj zgodilo tako skoncentrirano volilno leto, v katerem smo oziroma bomo celotni državni aparat izvolili na novo. Najprej državnozborske, sedaj predsedniške, nato še lokalne in tudi volitve v državni svet. Res velika odgovornost nam je naložena letos.

komentar

Komentar tedna

Odločil sem se, koga bom volil

Ne vem, če se je v zgodovini Slovenije kdaj zgodilo tako skoncentrirano volilno leto, v katerem smo oziroma bomo celotni državni aparat izvolili na novo. Najprej državnozborske, sedaj predsedniške, nato še lokalne in tudi volitve v državni svet. Res velika odgovornost nam je naložena letos.

VEČ ...|11. 11. 2022
Odločil sem se, koga bom volil

Ne vem, če se je v zgodovini Slovenije kdaj zgodilo tako skoncentrirano volilno leto, v katerem smo oziroma bomo celotni državni aparat izvolili na novo. Najprej državnozborske, sedaj predsedniške, nato še lokalne in tudi volitve v državni svet. Res velika odgovornost nam je naložena letos.

Alen Salihović

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|4. 11. 2022
Božo Rustja: Saj so vsi enaki. Pa niso!

Eni zagovarjalo družino, ki temelji na zakonu
moža in žene. Drugi so proti temu. Eni zagovarjajo, da otrok za skladen
razvoj potrebuje očeta in mater, drugi tega ne zagovarjajo. Eni
spoštujejo človeško življenje od spočetja naprej, drugi so proti temu …
Eni spoštujejo človeka, tudi ko je onemogel in bolan ter bi mu lajšali
trpljenje ter iskali novih poti, kako takim ljudem stati ob strani in
jim pomagati, drugi bi se starih in onemoglih ljudi znebili. To bi celo
zavili v lep celofan papir, namreč v besede: »pomagali bi jim in jih
skrajšali trpljenje«

Komentira urednik revije Ognjišče Božo Rustja.

Božo Rustja: Saj so vsi enaki. Pa niso!

Eni zagovarjalo družino, ki temelji na zakonu
moža in žene. Drugi so proti temu. Eni zagovarjajo, da otrok za skladen
razvoj potrebuje očeta in mater, drugi tega ne zagovarjajo. Eni
spoštujejo človeško življenje od spočetja naprej, drugi so proti temu …
Eni spoštujejo človeka, tudi ko je onemogel in bolan ter bi mu lajšali
trpljenje ter iskali novih poti, kako takim ljudem stati ob strani in
jim pomagati, drugi bi se starih in onemoglih ljudi znebili. To bi celo
zavili v lep celofan papir, namreč v besede: »pomagali bi jim in jih
skrajšali trpljenje«

Komentira urednik revije Ognjišče Božo Rustja.

komentar

Komentar tedna

Božo Rustja: Saj so vsi enaki. Pa niso!

Eni zagovarjalo družino, ki temelji na zakonu
moža in žene. Drugi so proti temu. Eni zagovarjajo, da otrok za skladen
razvoj potrebuje očeta in mater, drugi tega ne zagovarjajo. Eni
spoštujejo človeško življenje od spočetja naprej, drugi so proti temu …
Eni spoštujejo človeka, tudi ko je onemogel in bolan ter bi mu lajšali
trpljenje ter iskali novih poti, kako takim ljudem stati ob strani in
jim pomagati, drugi bi se starih in onemoglih ljudi znebili. To bi celo
zavili v lep celofan papir, namreč v besede: »pomagali bi jim in jih
skrajšali trpljenje«

Komentira urednik revije Ognjišče Božo Rustja.

VEČ ...|4. 11. 2022
Božo Rustja: Saj so vsi enaki. Pa niso!

Eni zagovarjalo družino, ki temelji na zakonu
moža in žene. Drugi so proti temu. Eni zagovarjajo, da otrok za skladen
razvoj potrebuje očeta in mater, drugi tega ne zagovarjajo. Eni
spoštujejo človeško življenje od spočetja naprej, drugi so proti temu …
Eni spoštujejo človeka, tudi ko je onemogel in bolan ter bi mu lajšali
trpljenje ter iskali novih poti, kako takim ljudem stati ob strani in
jim pomagati, drugi bi se starih in onemoglih ljudi znebili. To bi celo
zavili v lep celofan papir, namreč v besede: »pomagali bi jim in jih
skrajšali trpljenje«

Komentira urednik revije Ognjišče Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|28. 10. 2022
S. Emanuela Žerdin: Nepokopani svetniki

Ne zamerite, če bom vsako leto znova na praznik Vseh svetih ali Dan mrtvih, pisala, molila in se spominjala naših ubitih bratov in sester, njih, katerim ne vem ne imena ne rojstnega kraja, niti točen datum smrti, le mesto poznam, kjer iz njihovih teles raste novo življenje trav in dreves. 
Vsi sveti iz naših jam in brezen, prosite za nas!

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

 

S. Emanuela Žerdin: Nepokopani svetniki

Ne zamerite, če bom vsako leto znova na praznik Vseh svetih ali Dan mrtvih, pisala, molila in se spominjala naših ubitih bratov in sester, njih, katerim ne vem ne imena ne rojstnega kraja, niti točen datum smrti, le mesto poznam, kjer iz njihovih teles raste novo življenje trav in dreves. 
Vsi sveti iz naših jam in brezen, prosite za nas!

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

 

komentar družba duhovnost odnosi spomin

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Nepokopani svetniki

Ne zamerite, če bom vsako leto znova na praznik Vseh svetih ali Dan mrtvih, pisala, molila in se spominjala naših ubitih bratov in sester, njih, katerim ne vem ne imena ne rojstnega kraja, niti točen datum smrti, le mesto poznam, kjer iz njihovih teles raste novo življenje trav in dreves. 
Vsi sveti iz naših jam in brezen, prosite za nas!

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

 

VEČ ...|28. 10. 2022
S. Emanuela Žerdin: Nepokopani svetniki

Ne zamerite, če bom vsako leto znova na praznik Vseh svetih ali Dan mrtvih, pisala, molila in se spominjala naših ubitih bratov in sester, njih, katerim ne vem ne imena ne rojstnega kraja, niti točen datum smrti, le mesto poznam, kjer iz njihovih teles raste novo življenje trav in dreves. 
Vsi sveti iz naših jam in brezen, prosite za nas!

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

 

S. Emanuela Žerdin

komentar družba duhovnost odnosi spomin

Komentar tedna

VEČ ...|21. 10. 2022
Alenka Puhar: Živalski svet

Na začetku oktobra sem dva dni sedela na posvetu o dr. Jožetu Pučniku, o njegovi dramatični usodi in izjemni vlogi pri ustanovitvi slovenske države. Muzej slovenske osamosvojitve, ki je simpozij pripravil, sicer redkokdaj kdo vzame v misli - vsaj javno, mogoče je za kulisami drugače - tokrat pa je tako zakipelo, da je pokrovko odneslo z lonca. Ne zdi se mi prav koristno povzemati in interpretirati besedovanj, ki jih je simpozij sprožil. Nekaj dekorativnih besed, objavljenih ob tej priložnosti, pa mi noče iz glave.

Prevajalka in publicistka Alenka Puhar

Alenka Puhar: Živalski svet

Na začetku oktobra sem dva dni sedela na posvetu o dr. Jožetu Pučniku, o njegovi dramatični usodi in izjemni vlogi pri ustanovitvi slovenske države. Muzej slovenske osamosvojitve, ki je simpozij pripravil, sicer redkokdaj kdo vzame v misli - vsaj javno, mogoče je za kulisami drugače - tokrat pa je tako zakipelo, da je pokrovko odneslo z lonca. Ne zdi se mi prav koristno povzemati in interpretirati besedovanj, ki jih je simpozij sprožil. Nekaj dekorativnih besed, objavljenih ob tej priložnosti, pa mi noče iz glave.

Prevajalka in publicistka Alenka Puhar

komentar družba odnosi spomin politika

Komentar tedna

Alenka Puhar: Živalski svet

Na začetku oktobra sem dva dni sedela na posvetu o dr. Jožetu Pučniku, o njegovi dramatični usodi in izjemni vlogi pri ustanovitvi slovenske države. Muzej slovenske osamosvojitve, ki je simpozij pripravil, sicer redkokdaj kdo vzame v misli - vsaj javno, mogoče je za kulisami drugače - tokrat pa je tako zakipelo, da je pokrovko odneslo z lonca. Ne zdi se mi prav koristno povzemati in interpretirati besedovanj, ki jih je simpozij sprožil. Nekaj dekorativnih besed, objavljenih ob tej priložnosti, pa mi noče iz glave.

Prevajalka in publicistka Alenka Puhar

VEČ ...|21. 10. 2022
Alenka Puhar: Živalski svet

Na začetku oktobra sem dva dni sedela na posvetu o dr. Jožetu Pučniku, o njegovi dramatični usodi in izjemni vlogi pri ustanovitvi slovenske države. Muzej slovenske osamosvojitve, ki je simpozij pripravil, sicer redkokdaj kdo vzame v misli - vsaj javno, mogoče je za kulisami drugače - tokrat pa je tako zakipelo, da je pokrovko odneslo z lonca. Ne zdi se mi prav koristno povzemati in interpretirati besedovanj, ki jih je simpozij sprožil. Nekaj dekorativnih besed, objavljenih ob tej priložnosti, pa mi noče iz glave.

Prevajalka in publicistka Alenka Puhar

Alenka Puhar

komentar družba odnosi spomin politika

Komentar tedna

VEČ ...|14. 10. 2022
Tadej Sadar: Spletno spretno rudarjenje po naših čustvih

Začnite brati več kot naslove spletnih člankov, ki so spletno – spretno oblikovani tako, da iz vaših prstov izvabijo klik in v vas zbudijo silno željo po komentiranju. Če si lahko ustvarite mnenje po branju nekaj vrstic neke teme, ste se ujeli v mrežo sodobnih spletnih medijev, ki za svoje preživetje rudarijo po naših čustvih in služijo z našimi odzivi, kliki in komentarji. Bolj kot nas z naslovi razburijo, večji je njihov dobiček. Stranski učinki tega začaranega kroga so poplitvenje odnosov in življenjska praznina.

Komentar je pripravil Odgovorni urednik Radia Ognjišče - Tadej Sadar.

Tadej Sadar: Spletno spretno rudarjenje po naših čustvih

Začnite brati več kot naslove spletnih člankov, ki so spletno – spretno oblikovani tako, da iz vaših prstov izvabijo klik in v vas zbudijo silno željo po komentiranju. Če si lahko ustvarite mnenje po branju nekaj vrstic neke teme, ste se ujeli v mrežo sodobnih spletnih medijev, ki za svoje preživetje rudarijo po naših čustvih in služijo z našimi odzivi, kliki in komentarji. Bolj kot nas z naslovi razburijo, večji je njihov dobiček. Stranski učinki tega začaranega kroga so poplitvenje odnosov in življenjska praznina.

Komentar je pripravil Odgovorni urednik Radia Ognjišče - Tadej Sadar.

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Tadej Sadar: Spletno spretno rudarjenje po naših čustvih

Začnite brati več kot naslove spletnih člankov, ki so spletno – spretno oblikovani tako, da iz vaših prstov izvabijo klik in v vas zbudijo silno željo po komentiranju. Če si lahko ustvarite mnenje po branju nekaj vrstic neke teme, ste se ujeli v mrežo sodobnih spletnih medijev, ki za svoje preživetje rudarijo po naših čustvih in služijo z našimi odzivi, kliki in komentarji. Bolj kot nas z naslovi razburijo, večji je njihov dobiček. Stranski učinki tega začaranega kroga so poplitvenje odnosov in življenjska praznina.

Komentar je pripravil Odgovorni urednik Radia Ognjišče - Tadej Sadar.

VEČ ...|14. 10. 2022
Tadej Sadar: Spletno spretno rudarjenje po naših čustvih

Začnite brati več kot naslove spletnih člankov, ki so spletno – spretno oblikovani tako, da iz vaših prstov izvabijo klik in v vas zbudijo silno željo po komentiranju. Če si lahko ustvarite mnenje po branju nekaj vrstic neke teme, ste se ujeli v mrežo sodobnih spletnih medijev, ki za svoje preživetje rudarijo po naših čustvih in služijo z našimi odzivi, kliki in komentarji. Bolj kot nas z naslovi razburijo, večji je njihov dobiček. Stranski učinki tega začaranega kroga so poplitvenje odnosov in življenjska praznina.

Komentar je pripravil Odgovorni urednik Radia Ognjišče - Tadej Sadar.

Tadej Sadar

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Tadej Sadar

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Duhovna misel

VEČ ...|6. 12. 2022
Očala škofa Miklavža

Verjamem v škofa Miklavža, ki že stoletja širi med ljudmi duha dobrote in ljubezni.

Očala škofa Miklavža

Verjamem v škofa Miklavža, ki že stoletja širi med ljudmi duha dobrote in ljubezni.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbapolitikaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|4. 12. 2022
Slovenski mučenci XX. stoletja - 2. uvodna oddaja z p. Metodom Benedikom

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

Slovenski mučenci XX. stoletja - 2. uvodna oddaja z p. Metodom Benedikom

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

Jože Bartolj

spominpolitikamučenci 20 stoletjaMetod Benedik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 12. 2022
Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtnamakanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2022
Koncert sakralni abonma predstavi flavtistka Jurka Zoroja (7. 12.)

Koncert sakralni abonma predstavi flavtistka Jurka Zoroja (7. 12.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSakralni abonmaDiana NovakJurka Zoroja

Naš pogled

VEČ ...|6. 12. 2022
Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež

komentardružbavzgojaotroci

Spominjamo se

VEČ ...|6. 12. 2022
Spominjamo se dne 6. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloprazniki