Melodije s harmoniko
V oddaji smo poslušali instrumentalne skladbe starejšega datuma. Z nami so bili ans. Zupan, Slovenski zvoki, ans. Petra Finka, ans. Mihe Dovžana, ans. Borisa Kovačiča in Štajerskih 7.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
Klemen Rošer je uveljavljeni glasbenik, harmonikar, avtor ter mentor. V času svojega delovanja je izdal več glasbenih albumov, ki odražajo njegova obdobja ustvarjanja ter razmišljanja. Tudi Klemen Leben je vrhunski harmonikar ter avtor mnogih melodij. V tokratni oddaji smo slišali skladbe omenjenih avtorjev, pa tudi instrumentale izpod prstov ansambla Lojzeta Slaka, Alpskega kvinteta in ansambla Saša ter Slavka Avsenika.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
Gregor Avsenik je predstavil svoj novi glasbeni album z naslovom Morda pa nekoč, ki vsebuje petnajst pesmi, ki jih je posnel z ansamblom Saša Avsenika in Moniko Avsenik.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
V oddaji smo predstavili novosti, ki so jih pripravili ansambli Pik, Želja in Mladika.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
V tokratni oddaji smo slišali sveže melodije ansamblov Slovenski zvoki, Banovšek, Štirje kovači in Seskstakord.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
V tokratni oddaji smo razkrili nekaj zanimivosti o narodnozabavnih ansamblih, ki bodo nastopili na letošnjem gala koncertu v Cankarjevem domu.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
V Tokratni oddaji smo se pogovarjali z Moniko Avsenik in Jožetom Potrebuješem.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
Oddaja o slovenski narodnozabavni glasbi v kateri predstavljamo nove skladbe ansamblov, obletnice, koncerte, zanimivosti ter razvoj od godčevske glasbe izpred dobrih 60. let vse do danes. Danes domača glasba predstavlja nek sodobni kulturni pojav, ki tvori trenutno ljudsko glasbo na sodoben način in je v zadnjem desetletju svojevrsten fenomen med mladimi poslušalci. To je tudi vrednota za ohranjanje slovenske nacionalne zavednosti, po drugi strani pa tudi odgovornost mladih izvajalcev, saj posredno oblikujejo določen množični okus pri poslušalcih. Oddajo "Melodije s harmoniko" je leta 2019 nadomestila oddaja “S harmoniko po domače”, ki je na sporedu vsak četrti petek v mesecu kot narodno zabavna vsebina Petkovih večerov.
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Svetovalnica
Gost Igor ŠKERBOT, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje je spregovoril o izzivih, o katerih so govorili na minulem Zelenjadarskem posvetu, na katerem so med drugim podelili tudi priznanja za najboljše kislo zelje in kislo repo. Zato je svetoval tudi o pravilnem postopku kisanja, ki privede do odličnih rezultatov.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Duhovna misel
Lahko bi rekli, da je beseda “mir” sinonim za delovanje svetega Frančiška. Toda ob tem velja reči, da blagost besede mnogokrat ne izraža naše okolice in tudi ne naše notranjosti. Mirna voda je takrat, ko nihče ne meče kamnov vanjo in ji ni potrebno izpirati krvavih ran.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Kulturni utrinki
V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako naj jih naredi in ali je nadev lahko samo mesni. Sestra Nikolina je povedala, da je nadev lahko tudi zelenjavni, rižev (če je prejšnji dan ostalo malo praženega riža ... ) Najprej pa krompir (naj bodo enako veliki) kuhamo 15 do 20 minut. Potem ga vzdolžno prerežemo in izdolbemo. Nadevane krompirje naložimo na pekač, na vrh položimo rezino sira in postavimo v pekač, da se sir lepo zapeče in se naredi skorjica, kar ohranja vlažnost nadeva. Za nadev uporabimo izdolben krompir, ki ga z vilicami pretlačimo. Dodamo narezano sir, šunko (ostanke narezka), kranjsko klobaso, jajce ... Lahko tudi na malo čebule pražimo mleto meso ali pa različno zelenjavo ... K takemu krompirju sodi še solata.
Življenje išče pot
Tretje življenjsko obdobje je res lepo, saj lahko počnem tisto, kar me veseli, pravi upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek, Ker živimo dlje in smo bolj zdravi, je po odhodu v pokoj čas za tiste stvari, ki jih prej nismo mogli storiti. Sama se med drugim uči igranja citer in vodi literarni krožek.
Svetovalnica
Gost Igor ŠKERBOT, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje je spregovoril o izzivih, o katerih so govorili na minulem Zelenjadarskem posvetu, na katerem so med drugim podelili tudi priznanja za najboljše kislo zelje in kislo repo. Zato je svetoval tudi o pravilnem postopku kisanja, ki privede do odličnih rezultatov.