Festival Melodije morja in sonca

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se ustavili ob festivalu Melodije morja in sonca. Pokomentirali smo dogajanje in poslušali nekaj letošnjih pesmi ter segli tudi v festivalsko zgodovino, ki je dala neverjetno veliko glasbenih uspešnic. 

13. 7. 2022
Festival Melodije morja in sonca

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se ustavili ob festivalu Melodije morja in sonca. Pokomentirali smo dogajanje in poslušali nekaj letošnjih pesmi ter segli tudi v festivalsko zgodovino, ki je dala neverjetno veliko glasbenih uspešnic. 

Marjan Bunič

VEČ ...|13. 7. 2022
Festival Melodije morja in sonca

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se ustavili ob festivalu Melodije morja in sonca. Pokomentirali smo dogajanje in poslušali nekaj letošnjih pesmi ter segli tudi v festivalsko zgodovino, ki je dala neverjetno veliko glasbenih uspešnic. 

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Glasbene novosti

Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Glasbene novosti

Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Glasbene novosti

Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

VEČ ...|24. 9. 2025
Glasbene novosti

Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Marjan Bunič

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

VEČ ...|17. 9. 2025
Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

Jure Sešek

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Glasbeni spomini

Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.

Glasbeni spomini

Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.

glasbakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

Glasbeni spomini

Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.

VEČ ...|10. 9. 2025
Glasbeni spomini

Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.

Marjan Bunič

glasbakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Priprava na kolesarsko romanje Od Marije k Mariji

Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.

Priprava na kolesarsko romanje Od Marije k Mariji

Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Priprava na kolesarsko romanje Od Marije k Mariji

Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.

VEČ ...|3. 9. 2025
Priprava na kolesarsko romanje Od Marije k Mariji

Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.

Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Julio Iglesias

Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.

Julio Iglesias

Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Julio Iglesias

Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.

VEČ ...|27. 8. 2025
Julio Iglesias

Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.

Marjan Bunič Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Domovinsko pevski večer

Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini. 

Domovinsko pevski večer

Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini. 

glasbakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

Domovinsko pevski večer

Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini. 

VEČ ...|20. 8. 2025
Domovinsko pevski večer

Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini. 

Jure Sešek

glasbakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Jože Privšek

Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.

Jože Privšek

Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.

mladistariglasbakulturazabavaPrivšek

Glasbeni medgeneracijski večer

Jože Privšek

Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.

VEČ ...|13. 8. 2025
Jože Privšek

Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabavaPrivšek

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Stare in nove viže

Glasbeni medgeneracijski večer

Stare in nove viže
VEČ ...|6. 8. 2025
Glasbeni medgeneracijski večer

Glasbeni medgeneracijski večer

Oddaja je kombinacija glasbenih novosti, pogovorov z glasbeniki in poseganja v arhiv starejše glasbe preko nekdanje oddaje "ABC zabavne glasbe"

Jure Sešek

Marjan Bunič, Jure Sešek

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Tadej Sadar

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče