Manica Fernec: Bodimo ponosni

Manica Fernec

komentar

1. 7. 2021
Manica Fernec: Bodimo ponosni

Manica Fernec

VEČ ...|1. 7. 2021
Manica Fernec: Bodimo ponosni

Manica Fernec

komentar

VEČ ...|19. 5. 2022
Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar

komentar splav

Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

VEČ ...|19. 5. 2022
Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar

komentar splav

VEČ ...|12. 5. 2022
Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

Aleš Čerin

komentar

Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

VEČ ...|12. 5. 2022
Aleš Čerin: Vrnitev v življenje

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

Aleš Čerin

komentar

VEČ ...|5. 5. 2022
p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

p. Peter Lah

komentar

p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

VEČ ...|5. 5. 2022
p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

p. Peter Lah

komentar

VEČ ...|28. 4. 2022
Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

Branko Cestnik

komentar

Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

VEČ ...|28. 4. 2022
Branko Cestnik: 406 000 glasov

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

Branko Cestnik

komentar

VEČ ...|14. 4. 2022
Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

Boštjan Debevec

komentar

Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

VEČ ...|14. 4. 2022
Boštjan Debevec: Mir

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

Boštjan Debevec

komentar

VEČ ...|7. 4. 2022
Jože Plut: Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi


Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi, kar volitve so, in vse presojati v luči evangelija in družbenega nauka Cerkve.

Jože Plut: Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi


Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi, kar volitve so, in vse presojati v luči evangelija in družbenega nauka Cerkve.

Jože Plut

komentar

Jože Plut: Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi


Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi, kar volitve so, in vse presojati v luči evangelija in družbenega nauka Cerkve.

VEČ ...|7. 4. 2022
Jože Plut: Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi


Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi, kar volitve so, in vse presojati v luči evangelija in družbenega nauka Cerkve.

Jože Plut

komentar

VEČ ...|31. 3. 2022
Marjan Turnšek: Nadaljujmo ta tok

Si lahko predstavljamo Mater, ki je hkrati ob bombardiranih otrocih v Ukrajini in ob Putinu?

Marjan Turnšek: Nadaljujmo ta tok

Si lahko predstavljamo Mater, ki je hkrati ob bombardiranih otrocih v Ukrajini in ob Putinu?

Marjan Turnšek

komentar

Marjan Turnšek: Nadaljujmo ta tok

Si lahko predstavljamo Mater, ki je hkrati ob bombardiranih otrocih v Ukrajini in ob Putinu?

VEČ ...|31. 3. 2022
Marjan Turnšek: Nadaljujmo ta tok

Si lahko predstavljamo Mater, ki je hkrati ob bombardiranih otrocih v Ukrajini in ob Putinu?

Marjan Turnšek

komentar

VEČ ...|24. 3. 2022
Mila Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru

Komentar sodelavke Karitas v Ukrajini Mile Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru.

Mila Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru

Komentar sodelavke Karitas v Ukrajini Mile Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru.

Mila Milavec

komentar

Mila Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru

Komentar sodelavke Karitas v Ukrajini Mile Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru.

VEČ ...|24. 3. 2022
Mila Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru

Komentar sodelavke Karitas v Ukrajini Mile Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru.

Mila Milavec

komentar

VEČ ...|17. 3. 2022
Aleš Primc: Gre za naše otroke

Ob 40 let trajajočem pomanjkanju rojstev otrok v Sloveniji in alarmantnih poročilih o vojni v ukrajini je Ustavno sodišče RS 10. marca odločalo o tem, ali otrok potrebuje mamo in očeta.

Komentira Aleš Primc.

Aleš Primc: Gre za naše otroke

Ob 40 let trajajočem pomanjkanju rojstev otrok v Sloveniji in alarmantnih poročilih o vojni v ukrajini je Ustavno sodišče RS 10. marca odločalo o tem, ali otrok potrebuje mamo in očeta.

Komentira Aleš Primc.

Aleš Primc

komentar družina otroci družba

Aleš Primc: Gre za naše otroke

Ob 40 let trajajočem pomanjkanju rojstev otrok v Sloveniji in alarmantnih poročilih o vojni v ukrajini je Ustavno sodišče RS 10. marca odločalo o tem, ali otrok potrebuje mamo in očeta.

Komentira Aleš Primc.

VEČ ...|17. 3. 2022
Aleš Primc: Gre za naše otroke

Ob 40 let trajajočem pomanjkanju rojstev otrok v Sloveniji in alarmantnih poročilih o vojni v ukrajini je Ustavno sodišče RS 10. marca odločalo o tem, ali otrok potrebuje mamo in očeta.

Komentira Aleš Primc.

Aleš Primc

komentar družina otroci družba

VEČ ...|10. 3. 2022
Rusija in Ukrajina sta človeštvu dali velikane duha, omike in kulture

O vojni v Ukrajini, tudi Slovenci velikodušno odpiramo svoja srca in vrata beguncem iz Ukrajine, Anton Stres o pogojih za uporabo vojaške sile, Nataša Sorko o pomoči družinam, ki se soočajo s stiskami zasvojenosti in alkoholom.

Rusija in Ukrajina sta človeštvu dali velikane duha, omike in kulture

O vojni v Ukrajini, tudi Slovenci velikodušno odpiramo svoja srca in vrata beguncem iz Ukrajine, Anton Stres o pogojih za uporabo vojaške sile, Nataša Sorko o pomoči družinam, ki se soočajo s stiskami zasvojenosti in alkoholom.

Silvester Gaberšček

komentar

Rusija in Ukrajina sta človeštvu dali velikane duha, omike in kulture

O vojni v Ukrajini, tudi Slovenci velikodušno odpiramo svoja srca in vrata beguncem iz Ukrajine, Anton Stres o pogojih za uporabo vojaške sile, Nataša Sorko o pomoči družinam, ki se soočajo s stiskami zasvojenosti in alkoholom.

VEČ ...|10. 3. 2022
Rusija in Ukrajina sta človeštvu dali velikane duha, omike in kulture

O vojni v Ukrajini, tudi Slovenci velikodušno odpiramo svoja srca in vrata beguncem iz Ukrajine, Anton Stres o pogojih za uporabo vojaške sile, Nataša Sorko o pomoči družinam, ki se soočajo s stiskami zasvojenosti in alkoholom.

Silvester Gaberšček

komentar

VEČ ...|3. 3. 2022
Iz pusta v post

O praznovanju pusta, njegovi simboliki in pozitivnih, pa tudi negativnih posledicah, o postnem času, ki sledi, ter o različnih “maskah”, ki jih ljudje nosimo v vsakdanjem življenju komentira Peter Tomažič.

Iz pusta v post

O praznovanju pusta, njegovi simboliki in pozitivnih, pa tudi negativnih posledicah, o postnem času, ki sledi, ter o različnih “maskah”, ki jih ljudje nosimo v vsakdanjem življenju komentira Peter Tomažič.

Peter Tomažič

komentar pust post

Iz pusta v post

O praznovanju pusta, njegovi simboliki in pozitivnih, pa tudi negativnih posledicah, o postnem času, ki sledi, ter o različnih “maskah”, ki jih ljudje nosimo v vsakdanjem življenju komentira Peter Tomažič.

VEČ ...|3. 3. 2022
Iz pusta v post

O praznovanju pusta, njegovi simboliki in pozitivnih, pa tudi negativnih posledicah, o postnem času, ki sledi, ter o različnih “maskah”, ki jih ljudje nosimo v vsakdanjem življenju komentira Peter Tomažič.

Peter Tomažič

komentar pust post

VEČ ...|24. 2. 2022
Sebastijan Valentan: Govoriti je treba odkrito, brez predsodkov in bojazni do povračilnih ukrepov

Če si  verni laiki in duhovniki ne bi upali svobodno spregovoriti o prihodnosti Cerkve, bi to zagotovo pomenilo, da so vrata na široko odprta klerikalizmu, česar pa seveda nočemo. Vsi smo povabljeni, da spregovorimo v poštenosti, svobodi in odprtosti Duhu ter skupaj načrtujemo prihodnost življenja naše Cerkve.

Sebastijan Valentan: Govoriti je treba odkrito, brez predsodkov in bojazni do povračilnih ukrepov

Če si  verni laiki in duhovniki ne bi upali svobodno spregovoriti o prihodnosti Cerkve, bi to zagotovo pomenilo, da so vrata na široko odprta klerikalizmu, česar pa seveda nočemo. Vsi smo povabljeni, da spregovorimo v poštenosti, svobodi in odprtosti Duhu ter skupaj načrtujemo prihodnost življenja naše Cerkve.

Sebastijan Valentan

komentar Cerkev sinoda

Sebastijan Valentan: Govoriti je treba odkrito, brez predsodkov in bojazni do povračilnih ukrepov

Če si  verni laiki in duhovniki ne bi upali svobodno spregovoriti o prihodnosti Cerkve, bi to zagotovo pomenilo, da so vrata na široko odprta klerikalizmu, česar pa seveda nočemo. Vsi smo povabljeni, da spregovorimo v poštenosti, svobodi in odprtosti Duhu ter skupaj načrtujemo prihodnost življenja naše Cerkve.

VEČ ...|24. 2. 2022
Sebastijan Valentan: Govoriti je treba odkrito, brez predsodkov in bojazni do povračilnih ukrepov

Če si  verni laiki in duhovniki ne bi upali svobodno spregovoriti o prihodnosti Cerkve, bi to zagotovo pomenilo, da so vrata na široko odprta klerikalizmu, česar pa seveda nočemo. Vsi smo povabljeni, da spregovorimo v poštenosti, svobodi in odprtosti Duhu ter skupaj načrtujemo prihodnost življenja naše Cerkve.

Sebastijan Valentan

komentar Cerkev sinoda

VEČ ...|17. 2. 2022
Olimpijske in parlementarne igre

Čeprav majhna na zemljevidu pa se vsaj v športu Slovenija lahko enakovredno kosa s svetovnimi velesilami. Vsaka osvojena medalja pomeni priznanje državi, katere športniki so jo dosegli. Lahko to primerjamo tudi s politiko?

Olimpijske in parlementarne igre

Čeprav majhna na zemljevidu pa se vsaj v športu Slovenija lahko enakovredno kosa s svetovnimi velesilami. Vsaka osvojena medalja pomeni priznanje državi, katere športniki so jo dosegli. Lahko to primerjamo tudi s politiko?

Jernej Pisk

komentar olimpijske igre šport politika

Olimpijske in parlementarne igre

Čeprav majhna na zemljevidu pa se vsaj v športu Slovenija lahko enakovredno kosa s svetovnimi velesilami. Vsaka osvojena medalja pomeni priznanje državi, katere športniki so jo dosegli. Lahko to primerjamo tudi s politiko?

VEČ ...|17. 2. 2022
Olimpijske in parlementarne igre

Čeprav majhna na zemljevidu pa se vsaj v športu Slovenija lahko enakovredno kosa s svetovnimi velesilami. Vsaka osvojena medalja pomeni priznanje državi, katere športniki so jo dosegli. Lahko to primerjamo tudi s politiko?

Jernej Pisk

komentar olimpijske igre šport politika

VEČ ...|10. 2. 2022
Simon Feštanj: Ljubezen je najboljša učiteljica

Mladi so tako kot v vseh preteklih generacijah tudi danes čudoviti in vedno vredni naše ljubezni ter zaupanja.

Simon Feštanj: Ljubezen je najboljša učiteljica

Mladi so tako kot v vseh preteklih generacijah tudi danes čudoviti in vedno vredni naše ljubezni ter zaupanja.

Simon Feštanj

komentar

Simon Feštanj: Ljubezen je najboljša učiteljica

Mladi so tako kot v vseh preteklih generacijah tudi danes čudoviti in vedno vredni naše ljubezni ter zaupanja.

VEČ ...|10. 2. 2022
Simon Feštanj: Ljubezen je najboljša učiteljica

Mladi so tako kot v vseh preteklih generacijah tudi danes čudoviti in vedno vredni naše ljubezni ter zaupanja.

Simon Feštanj

komentar

VEČ ...|3. 2. 2022
Jana Podjavoršek: Srečanja

Na poti za Gospodom potrebujemo drug drugega.

Jana Podjavoršek: Srečanja

Na poti za Gospodom potrebujemo drug drugega.

Jana Podjavoršek

komentar

Jana Podjavoršek: Srečanja

Na poti za Gospodom potrebujemo drug drugega.

VEČ ...|3. 2. 2022
Jana Podjavoršek: Srečanja

Na poti za Gospodom potrebujemo drug drugega.

Jana Podjavoršek

komentar

VEČ ...|27. 1. 2022
Jurij Paljk: Poslušati z ušesi srca!

Iskanje resnice se začne pri poslušanju drugega.

Vsako leto se slovenski katoliški časnikarji
zberemo na god sv. Frančiška Saleškega, 24.
januarja, ki je zavetnik katoliških časnikar-
jev, na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu
v Ljubljani, da razmislimo o svojem delu, tudi zato, da
skupaj razbiramo potrebe današnjega časa, ki od vseh
nas zahtevajo resnost, poštenost in iskrenost pri delu,
predvsem pa zvestobo Resnici in Besedi.

 

Jurij Paljk: Poslušati z ušesi srca!

Iskanje resnice se začne pri poslušanju drugega.

Vsako leto se slovenski katoliški časnikarji
zberemo na god sv. Frančiška Saleškega, 24.
januarja, ki je zavetnik katoliških časnikar-
jev, na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu
v Ljubljani, da razmislimo o svojem delu, tudi zato, da
skupaj razbiramo potrebe današnjega časa, ki od vseh
nas zahtevajo resnost, poštenost in iskrenost pri delu,
predvsem pa zvestobo Resnici in Besedi.

 

Jurij Paljk

komentar

Jurij Paljk: Poslušati z ušesi srca!

Iskanje resnice se začne pri poslušanju drugega.

Vsako leto se slovenski katoliški časnikarji
zberemo na god sv. Frančiška Saleškega, 24.
januarja, ki je zavetnik katoliških časnikar-
jev, na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu
v Ljubljani, da razmislimo o svojem delu, tudi zato, da
skupaj razbiramo potrebe današnjega časa, ki od vseh
nas zahtevajo resnost, poštenost in iskrenost pri delu,
predvsem pa zvestobo Resnici in Besedi.

 

VEČ ...|27. 1. 2022
Jurij Paljk: Poslušati z ušesi srca!

Iskanje resnice se začne pri poslušanju drugega.

Vsako leto se slovenski katoliški časnikarji
zberemo na god sv. Frančiška Saleškega, 24.
januarja, ki je zavetnik katoliških časnikar-
jev, na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu
v Ljubljani, da razmislimo o svojem delu, tudi zato, da
skupaj razbiramo potrebe današnjega časa, ki od vseh
nas zahtevajo resnost, poštenost in iskrenost pri delu,
predvsem pa zvestobo Resnici in Besedi.

 

Jurij Paljk

komentar

VEČ ...|20. 1. 2022
Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc

komentar

Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

VEČ ...|20. 1. 2022
Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc

komentar

VEČ ...|13. 1. 2022
Jože Plut: Vse natiskano je tisk, ni pa vse res oz. resnica

V (krščanskem) verskem tisku je prostor za resnico in za kritično (družbeno, filozofsko) misel /.../ in je prostor za veselo in resnično (in ne fake) novico.

Jože Plut: Vse natiskano je tisk, ni pa vse res oz. resnica

V (krščanskem) verskem tisku je prostor za resnico in za kritično (družbeno, filozofsko) misel /.../ in je prostor za veselo in resnično (in ne fake) novico.

Jože Plut

komentar

Jože Plut: Vse natiskano je tisk, ni pa vse res oz. resnica

V (krščanskem) verskem tisku je prostor za resnico in za kritično (družbeno, filozofsko) misel /.../ in je prostor za veselo in resnično (in ne fake) novico.

VEČ ...|13. 1. 2022
Jože Plut: Vse natiskano je tisk, ni pa vse res oz. resnica

V (krščanskem) verskem tisku je prostor za resnico in za kritično (družbeno, filozofsko) misel /.../ in je prostor za veselo in resnično (in ne fake) novico.

Jože Plut

komentar

VEČ ...|6. 1. 2022
Jon Grošelj: Uspešno predsedovanje Svetu EU

Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.

 

Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
 

Jon Grošelj: Uspešno predsedovanje Svetu EU

Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.

 

Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
 

Jon Grošelj

komentar

Jon Grošelj: Uspešno predsedovanje Svetu EU

Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.

 

Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
 

VEČ ...|6. 1. 2022
Jon Grošelj: Uspešno predsedovanje Svetu EU

Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.

 

Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
 

Jon Grošelj

komentar

VEČ ...|16. 12. 2021
Boštjan Debevec: Privaten mir

Ne spreglejmo tega, da je tudi v osebah, ki so v službi takšne ali drugačne ideologije, navzoč Tisti, ki ga v teh dneh pričakujemo.

Boštjan Debevec: Privaten mir

Ne spreglejmo tega, da je tudi v osebah, ki so v službi takšne ali drugačne ideologije, navzoč Tisti, ki ga v teh dneh pričakujemo.

Boštjan Debevec

komentar

Boštjan Debevec: Privaten mir

Ne spreglejmo tega, da je tudi v osebah, ki so v službi takšne ali drugačne ideologije, navzoč Tisti, ki ga v teh dneh pričakujemo.

VEČ ...|16. 12. 2021
Boštjan Debevec: Privaten mir

Ne spreglejmo tega, da je tudi v osebah, ki so v službi takšne ali drugačne ideologije, navzoč Tisti, ki ga v teh dneh pričakujemo.

Boštjan Debevec

komentar

VEČ ...|9. 12. 2021
Branko Cestnik: Pred velikim inkvizitorjem

Naj mi potemtakem prijatelji iz Sarajeva poslej čestitajo »vesel praznik« namesto »srečen božič«?

Branko Cestnik: Pred velikim inkvizitorjem

Naj mi potemtakem prijatelji iz Sarajeva poslej čestitajo »vesel praznik« namesto »srečen božič«?

Branko Cestnik

komentar

Branko Cestnik: Pred velikim inkvizitorjem

Naj mi potemtakem prijatelji iz Sarajeva poslej čestitajo »vesel praznik« namesto »srečen božič«?

VEČ ...|9. 12. 2021
Branko Cestnik: Pred velikim inkvizitorjem

Naj mi potemtakem prijatelji iz Sarajeva poslej čestitajo »vesel praznik« namesto »srečen božič«?

Branko Cestnik

komentar

VEČ ...|2. 12. 2021
Barbara Simonič: Štala lahko postane prijeten dom

Poiskati si pomoč v trenutkih krhkosti in stiske je velikokrat že prvi korak in prvo znamenje poguma.

Barbara Simonič: Štala lahko postane prijeten dom

Poiskati si pomoč v trenutkih krhkosti in stiske je velikokrat že prvi korak in prvo znamenje poguma.

Barbara Simonič

komentar

Barbara Simonič: Štala lahko postane prijeten dom

Poiskati si pomoč v trenutkih krhkosti in stiske je velikokrat že prvi korak in prvo znamenje poguma.

VEČ ...|2. 12. 2021
Barbara Simonič: Štala lahko postane prijeten dom

Poiskati si pomoč v trenutkih krhkosti in stiske je velikokrat že prvi korak in prvo znamenje poguma.

Barbara Simonič

komentar

VEČ ...|25. 11. 2021
Jože Plut: Tricep(s)

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

Jože Plut: Tricep(s)

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

Jože Plut

komentar

Jože Plut: Tricep(s)

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

VEČ ...|25. 11. 2021
Jože Plut: Tricep(s)

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

Jože Plut

komentar

VEČ ...|18. 11. 2021
Peter Tomažič: Sprejemanje drugačnosti

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

Peter Tomažič: Sprejemanje drugačnosti

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

Peter Tomažič

komentar

Peter Tomažič: Sprejemanje drugačnosti

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

VEČ ...|18. 11. 2021
Peter Tomažič: Sprejemanje drugačnosti

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

Peter Tomažič

komentar

VEČ ...|11. 11. 2021
Ivo Žajdela: Levi totalitarizem

Priča smo veliki manifestaciji nestrpnosti in čistih oblik totalitarizma levičarjev.

Ivo Žajdela: Levi totalitarizem

Priča smo veliki manifestaciji nestrpnosti in čistih oblik totalitarizma levičarjev.

Ivo Žajdela

komentar

Ivo Žajdela: Levi totalitarizem

Priča smo veliki manifestaciji nestrpnosti in čistih oblik totalitarizma levičarjev.

VEČ ...|11. 11. 2021
Ivo Žajdela: Levi totalitarizem

Priča smo veliki manifestaciji nestrpnosti in čistih oblik totalitarizma levičarjev.

Ivo Žajdela

komentar

VEČ ...|4. 11. 2021
Tomaž Erzar: Jeza ali hvaležnost

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

Tomaž Erzar: Jeza ali hvaležnost

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

Tomaž Erzar

komentar

Tomaž Erzar: Jeza ali hvaležnost

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

VEČ ...|4. 11. 2021
Tomaž Erzar: Jeza ali hvaležnost

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

Tomaž Erzar

komentar

VEČ ...|28. 10. 2021
Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

Blaž Jezersek

komentar

Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

VEČ ...|28. 10. 2021
Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

Blaž Jezersek

komentar

VEČ ...|21. 10. 2021
Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

Matjaž Križnar

komentar

Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

VEČ ...|21. 10. 2021
Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

Matjaž Križnar

komentar

VEČ ...|14. 10. 2021
Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Vilma Siter

komentar

Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

VEČ ...|14. 10. 2021
Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Vilma Siter

komentar

VEČ ...|7. 10. 2021
Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

Urša Cankar Soares

komentar

Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

VEČ ...|7. 10. 2021
Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

 

Urša Cankar Soares

komentar

VEČ ...|30. 9. 2021
Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

Aleš Maver

komentar

Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

VEČ ...|30. 9. 2021
Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

 


 

Aleš Maver

komentar

VEČ ...|23. 9. 2021
Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Tadej Strehovec

komentar

Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

VEČ ...|23. 9. 2021
Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Tadej Strehovec

komentar

VEČ ...|16. 9. 2021
Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman

komentar

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

VEČ ...|16. 9. 2021
Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman

komentar

VEČ ...|9. 9. 2021
Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

Rok Blažič

komentar

Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

VEČ ...|9. 9. 2021
Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

Rok Blažič

komentar

VEČ ...|2. 9. 2021
Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Gašper Otrin

komentar

Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

VEČ ...|2. 9. 2021
Gašper Otrin: Čudili se bomo

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Gašper Otrin

komentar

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Stanislav Slatinek

komentar koronavirus družba

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Stanislav Slatinek

komentar koronavirus družba

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec

komentar ekologija

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec

komentar ekologija

VEČ ...|12. 8. 2021
Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep

komentar šport arhitektura

Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

VEČ ...|12. 8. 2021
Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep

komentar šport arhitektura

VEČ ...|5. 8. 2021
Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Branko Cestnik

komentar

Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

VEČ ...|5. 8. 2021
Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Branko Cestnik

komentar

VEČ ...|29. 7. 2021
Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

Janez Rifelj

komentar

Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

VEČ ...|29. 7. 2021
Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

Janez Rifelj

komentar

VEČ ...|22. 7. 2021
Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

Jernej Pisk

komentar

Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

Jernej Pisk

komentar

VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec

komentar

Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec

komentar

VEČ ...|8. 7. 2021
Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic
Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic

Bogdan Vidmar

komentar

Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic
VEČ ...|8. 7. 2021
Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic

Bogdan Vidmar

komentar

VEČ ...|24. 6. 2021
Igor Bahovec: Shumannovo sporočilo
Igor Bahovec: Shumannovo sporočilo

Igor Bahovec

komentar

Igor Bahovec: Shumannovo sporočilo
VEČ ...|24. 6. 2021
Igor Bahovec: Shumannovo sporočilo

Igor Bahovec

komentar

VEČ ...|17. 6. 2021
Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

Jože Plut

komentar

Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

VEČ ...|17. 6. 2021
Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

Jože Plut

komentar

VEČ ...|10. 6. 2021
Andrej Saje: Sankcije v cerkvi
Andrej Saje: Sankcije v cerkvi

Andrej Saje

komentar

Andrej Saje: Sankcije v cerkvi
VEČ ...|10. 6. 2021
Andrej Saje: Sankcije v cerkvi

Andrej Saje

komentar

VEČ ...|3. 6. 2021
Milan Knep: Bolela me je duša
Milan Knep: Bolela me je duša

Milan Knep

komentar

Milan Knep: Bolela me je duša
VEČ ...|3. 6. 2021
Milan Knep: Bolela me je duša

Milan Knep

komentar

VEČ ...|27. 5. 2021
Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

Aleš Primc

komentar

Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

VEČ ...|27. 5. 2021
Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

Aleš Primc

komentar

VEČ ...|20. 5. 2021
Rok Blažič: Večno vračanje vojne
Rok Blažič: Večno vračanje vojne

Rok Blažič

komentar

Rok Blažič: Večno vračanje vojne
VEČ ...|20. 5. 2021
Rok Blažič: Večno vračanje vojne

Rok Blažič

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|24. 5. 2022
Poezija festivala Ritem srca.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.

Poezija festivala Ritem srca.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.

Tadej Sadar

glasbaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|18. 5. 2022
Težave pri zagotavljanju kadrov

Sodelovali so predstavniki podjetij Elan, Marmor Hotavlje in Ledinek inženiring. Prisluhnite oddaji Pogovor o!

Težave pri zagotavljanju kadrov

Sodelovali so predstavniki podjetij Elan, Marmor Hotavlje in Ledinek inženiring. Prisluhnite oddaji Pogovor o!

Tanja Dominko

gospodarstvozaposlovanje

Duhovna misel

VEČ ...|24. 5. 2022
Neprijetno

Res živiš ali se pustiš živeti?

Neprijetno

Res živiš ali se pustiš živeti?

Mateja Subotičanec

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 5. 2022
O predelavi sadja in zelenjave ter aktualne novice

Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.

O predelavi sadja in zelenjave ter aktualne novice

Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrt

Naš pogled

VEČ ...|17. 5. 2022
Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj

komentar

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Od slike do besede

VEČ ...|24. 5. 2022
Rafael Terpin - akademski slikar

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

Rafael Terpin - akademski slikar

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

Jože Bartolj

kultura

Za sožitje

VEČ ...|24. 5. 2022
Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Nataša Ličen

medgeneracijsko sožitjeodnosipogovordružbaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|24. 5. 2022
Poezija festivala Ritem srca.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.

Poezija festivala Ritem srca.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.

Tadej Sadar

glasbaduhovnost