Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca.«

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Prestani interpelaciji proti ministroma Janezu Ciglerju Kralju ter Simoni Kustec na nek način označujeta (začasni) konec ofenzive levega političnega ozadja proti tretji Janševi vladi. Ob pripravi države na morebitni tretji epidemiološki val ter hkratno veliko pričakovanje cepilnega vala, ki naj bi rasel vse do poletja, sedanji trenutek ponuja možnost razmisleka o prihodnjem razvoju dogodkov. Obe, časovno sicer ne, toda medijsko presenetljivo hitro prestani interpelaciji nista imeli tistega ideološkega naboja, ki so ga tako koalicija KUL kot tudi njeni medijski podporniki napihovali v celotnem preteklem letu in zato ponujata več vprašanj kot odgovorov.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Na nekdanjem Marijinem trgu v Ljubljani se je te dni na steni lekarne znašel do nebeške Matere Marije žaljiv napis. Ampak bolj kot o »žaljivosti« in »vandalizmu« je pravzaprav treba govoriti o »skrunitvi«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.

Je delodajalčeva zahteva, da se morajo njegovi zaposleni cepiti, etično vzdržen ukrep? Priporočljiv? Ustrezen? Nujen? Vključno z opozorilom, da bodo tisti, ki cepivo zavrnejo brez zdravstvenih razlogov, kaznovani s prestavitvijo na drugo delovno mesto ali celo prekinitvijo delovnega razmerja? Po svetu se to že dogaja.

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.