Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.

Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...

Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V petek je slovensko javnost šokirala novica, da naj bi moral mesec pred volitvami oditi za zapahe najbolj znani, praktično one-man-band slovenskega raziskovalnega novinarstva, Bojan Požar. Kljub temu, da je bil po posegu Vrhovnega sodišča sklep razveljavljen, se pojavlja serija vprašanj. Zakaj ravno Požar, zakaj praktično točno en mesec pred volitvami in še posebej, zakaj so se morebitnega Požarjevega zaprtja številni iz samooklicanega ”ustavno-koalicijskega tabora” silno razveselili ter zakaj smo pri Požarjevih novinarskih kolegih naleteli na oglušujočo tišino?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Vojna v Ukrajini je notranjepolitično brbotanje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za nekaj tednov potisnila s TV ekranov in naslovnic. Kar še ne pomeni, da se v ozadju ni dogajalo ter da stranke niso preračunavale, kaj zanje pomeni nenaden zasuk celotnega fokusa kampanje.

Njihov donedavni prijatelj Putin je slovensko levico s svojo agresorsko potezo dobil na levi nogi. Prvo presojo, kako bi bilo na agresijo najbolj smotrno odreagirati, je več kot očitno meglila globoko ukoreninjena rusofilija ter tleče sovraštvo do Zahoda, predvsem do ZDA. V prvi sapi je ustrezno odreagirala le Tanja Fajon, saj ji bruseljska kilometrina pomaga razumeti, da je vsakršno relativiziranje invazije na Ukrajino v kontekstu evropskih vrednot, na katere se redno sklicuje, povsem nesprejemljivo in neopravičljivo. Po dobrem prvem odzivu je Fajonova napake začela delati v nadaljevanju.

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

“Naslavljam Ti to pismo kot izraz velike skrbi, ki jo milijoni delimo s Teboj, ob napadu Rusije na Ukrajino. Ob nezaslišanem trpljenju stotisočev nedolžnih, ki ga je ta napad povzročil in ob veliki in resni nevarnosti, da svet zaide na nepovratno in samouničevalno pot.”

O papeževem pismu predsedniku Putinu v tokratnem komentarju portala Domovina.

Dan po kulturnem prazniku je predsednik republike, Borut Pahor, podpisal odlok o razpisu državnozborskih volitev. Kot je obljubil, bodo te na prvi mogoč datum, 24. april.

Ob podpisu je podal nekaj ne nepomembnih sporočil. Ob pozivih k verodostojni programski in vsebinski razpravi ter izogibanju izključevalne retorike najbolj izstopa predsednikovo stališče, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki mu bo prinesel vsaj 46 poslanskih podpisov. Šele če teh ne bo, bo za mandatarja predlagal relativnega zmagovalca. K čemur je dodal pomenljivo opazko, da bo »nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Dobro mu je kazalo: umirjen, zmeren levosredinski politik na prestižnem mestu predsednika državnega zbora, ljubljenec lestvic priljubljenosti politikov … Pa vendar v politiki zanj ni več prostora; še pes ga ne povoha, kaj šele Golob.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Glede na abstinenčno krizo po le dveletni odsotnosti od vzvodov oblasti smo lahko pričakovali, da bo levi pol te volitve spremenil v apokaliptično bitko za ‘biti ali ne biti’. Da pa se bo predvolilna kampanja na levici spremenila v takšno sračje gnezdo ter kakofonijo mnenj samooklicanih aktivistov in iniciativ, pa smo lahko pričakovali le maloštevilni slovenski volivci. In če po eni strani volivci slovenske pomladi z napetostjo iz tedna v teden pričakujejo, kdo bo glavni izzivalec trenutne koalicije, si verjetno težko predstavljamo, kako se v tej situaciji znajde levi volivec, ki še dva meseca pred volitvami pravzaprav ne ve, kdo bo šel na volitve kot prvi obraz in kakšen je pravzaprav levi politični program onkraj obsedenosti z Janezom Janšo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V sredo smo v Sloveniji dobili politični projekt, ki gradi na medsebojnem programskem povezovanju različnih političnih akterjev, spoštljivi politični komunikaciji ter v času razgrete politične retorike na Slovenskem poizkuša prodreti s poudarjanjem zasledovanja programskih izhodišč, delovanja v skupno dobro ter iskreno željo po napredku države ter preseganju delitev. In čeprav gre za resno in po svoje inovativno politično platformo, ki je nastajala vsaj eno leto, v osrednjih medijih volivci o njej ne boste izvedeli praktično ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Za razumevanje krize okoli Ukrajine moramo spomniti na Putinovo že davno izraženo mnenje, da je razpad Sovjetske zveze (zanj) bila tragedija in največja geopolitična katastrofa 20. stoletja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca.«

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.