Dogodki
Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.
Dogodki
Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.
Dogodki
Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.
Dogodki
Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.
Dogodki
Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.
Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.
Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).
Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.
Dogodki
Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.
Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.
Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).
Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.
Dogodki
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.
Dogodki
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Svetovalnica
Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš pogled
Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«
Duhovna misel
Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Rožni venec
Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.