Is podcast
»Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.« (Jn 6,56)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.
»Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.« (Jn 6,56)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.
»Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.« (Jn 6,56)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.
Nagovor je pripravil Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Tokrat obravnava sporočila 24. nedelje med letom, vlogo mladih, aktivno poslušanje Božje besede ter identiteto in poslanstvo Jezusa. Razpravlja o nasledstvu in odgovornosti, poziva k življenju Evangelija ter bodoči angažiranosti.
Nagovor je pripravil Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Tokrat obravnava sporočila 24. nedelje med letom, vlogo mladih, aktivno poslušanje Božje besede ter identiteto in poslanstvo Jezusa. Razpravlja o nasledstvu in odgovornosti, poziva k življenju Evangelija ter bodoči angažiranosti.
In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.
Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.
Mnogi so na Jezusove trditve, da morajo jesti njegovo meso in piti njegovo kri, odreagirali z nejevero in zapustili Jezusa. Kljub temu ni popustil in je tvegal celo izgubo svojih apostolov.
Mnogi so na Jezusove trditve, da morajo jesti njegovo meso in piti njegovo kri, odreagirali z nejevero in zapustili Jezusa. Kljub temu ni popustil in je tvegal celo izgubo svojih apostolov.
Kako Jezus skozi svoje besede in dejanja vabi ljudi, da bi vedno globlje razumeli Božjo prisotnost in življenjsko moč?
Kako Jezus skozi svoje besede in dejanja vabi ljudi, da bi vedno globlje razumeli Božjo prisotnost in življenjsko moč?
Današnja sveta beseda nas nagovarja k skrbnosti in ozaveščenosti o božjem delovanju v našem življenju ter v nas vnaša razlago evharistije. Gospod nas uči o pomembnosti evangelizacije ter o tem, kako nam je Jezus vedno na voljo in pripravljen priti naproti.
Današnja sveta beseda nas nagovarja k skrbnosti in ozaveščenosti o božjem delovanju v našem življenju ter v nas vnaša razlago evharistije. Gospod nas uči o pomembnosti evangelizacije ter o tem, kako nam je Jezus vedno na voljo in pripravljen priti naproti.
Podobno kot ljudstvo v puščavi, tudi ljudje ob Jezusu doživljajo iskanje in lakoto, kar se izrazi v čudežni pomnožitvi kruha. Jezus s tem dejanjem ne želi le nahraniti množice, temveč sporočiti globlje sporočilo o veri in Božjem delu v nas. Pomembno je, da verujemo v tistega, ki ga je poslal Oče, in se pogovarjamo z Jezusom v molitvi, saj nas le tako poveže z božjo ljubeznijo in skrbjo.
Podobno kot ljudstvo v puščavi, tudi ljudje ob Jezusu doživljajo iskanje in lakoto, kar se izrazi v čudežni pomnožitvi kruha. Jezus s tem dejanjem ne želi le nahraniti množice, temveč sporočiti globlje sporočilo o veri in Božjem delu v nas. Pomembno je, da verujemo v tistega, ki ga je poslal Oče, in se pogovarjamo z Jezusom v molitvi, saj nas le tako poveže z božjo ljubeznijo in skrbjo.
Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.