Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
                                        
                                        Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Duhovni nagovor
    Nadškof razlaga pomen dneva spomina vseh vernih rajnih, poudarja hvaležnost in odnos do pokojnih. Obravnava ključne nauke Svetega pisma o smrti kot prehodu, ter pomembnost molitve in skupnosti pri ohranjanju povezave z njimi
Duhovni nagovor
    
    Nadškof razlaga pomen dneva spomina vseh vernih rajnih, poudarja hvaležnost in odnos do pokojnih. Obravnava ključne nauke Svetega pisma o smrti kot prehodu, ter pomembnost molitve in skupnosti pri ohranjanju povezave z njimi
Duhovni nagovor
    Nadškof razlaga o pomenu svetnikov in svetosti ob prazniku vseh svetih poudarja, da praznik vključuje vse, ki sprejemajo Božjo ljubezen. Osredotoča se na odnose, duhovne dimenzije, svete maše in molitve za pokojne ter klic k iskanju svetosti.
Duhovni nagovor
    
    Nadškof razlaga o pomenu svetnikov in svetosti ob prazniku vseh svetih poudarja, da praznik vključuje vse, ki sprejemajo Božjo ljubezen. Osredotoča se na odnose, duhovne dimenzije, svete maše in molitve za pokojne ter klic k iskanju svetosti.
Duhovni nagovor
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 30. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 30. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 29. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 29. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 28. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 28. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 27. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 27. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    Zdravstveni delavci so v svetem letu upanja počaščeni za svoje sočutno in požrtvovalno delo. Njihovo poslanstvo je služenje življenju, prinašanje upanja bolnim in razodevanje Božje ljubezni. Nagovor jih spodbuja k vztrajnosti, vero in zaupanju ter vse vernike poziva k molitvi in solidarnosti z bolniki
Duhovni nagovor
    
    Zdravstveni delavci so v svetem letu upanja počaščeni za svoje sočutno in požrtvovalno delo. Njihovo poslanstvo je služenje življenju, prinašanje upanja bolnim in razodevanje Božje ljubezni. Nagovor jih spodbuja k vztrajnosti, vero in zaupanju ter vse vernike poziva k molitvi in solidarnosti z bolniki
Duhovni nagovor
    »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Saje.
Duhovni nagovor
    
    »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Saje.
                                    Globine
	    
	    Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Moja zgodba
	    
	    V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Sol in luč
	    
	    Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Svetovalnica
	    
	    Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja.
Kmetijska oddaja
	    
	    Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Pevci zapojte, godci zagodte
	    
	    V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
	    
	    V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
	    
	    Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.