Oprostite, kaj pa bonton?
Zastavo izobesiti - kdaj, kako, zakaj

Marjan Bunič

izobraževanje svetovanje

25. 6. 2018
Oprostite, kaj pa bonton?
Zastavo izobesiti - kdaj, kako, zakaj

Marjan Bunič

VEČ ...|25. 6. 2018
Oprostite, kaj pa bonton?
Zastavo izobesiti - kdaj, kako, zakaj

Marjan Bunič

izobraževanjesvetovanje

Bonton

VEČ ... |
Bonton in silvestrovanje

V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.

Bonton in silvestrovanje

V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.

svetovanje pogovor izobraževanje

Bonton

Bonton in silvestrovanje
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.
VEČ ...|31. 12. 2018
Bonton in silvestrovanje
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.

Marjan Bunič

svetovanje pogovor izobraževanje

Bonton

VEČ ... |
Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...

Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...

Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

svetovanje pogovor bonton

Bonton

Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...
Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|24. 12. 2018
Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...
Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanje pogovor bonton

Bonton

VEČ ... |
Šepetanje v družbi in opravljanje

Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

Šepetanje v družbi in opravljanje

Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

svetovanje pogovor bonton

Bonton

Šepetanje v družbi in opravljanje
Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?
VEČ ...|17. 12. 2018
Šepetanje v družbi in opravljanje
Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

Marjan Bunič

svetovanje pogovor bonton

Bonton

VEČ ... |
Bonton na ulici

Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

Bonton na ulici

Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

svetovanje pogovor bonton

Bonton

Bonton na ulici
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.
VEČ ...|10. 12. 2018
Bonton na ulici
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanje pogovor bonton

Bonton

VEČ ... |
Bonton v družini

Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

Bonton v družini

Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

svetovanje pogovor bonton

Bonton

Bonton v družini
Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...
VEČ ...|3. 12. 2018
Bonton v družini
Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

Marjan Bunič

svetovanje pogovor bonton

Bonton

VEČ ... |
Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?

Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...

Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?

Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...

bonton opozorilo pogovor svetovanje

Bonton

Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...
VEČ ...|26. 11. 2018
Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...

Marjan Bunič

bonton opozorilo pogovor svetovanje

Bonton

VEČ ... |
Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

vzgoja pogovor bonton telefoniranje

Bonton

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|12. 11. 2018
Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

vzgoja pogovor bonton telefoniranje

Bonton

VEČ ... |
Zastava v cerkvi

Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

Zastava v cerkvi

Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

svetovanje bonton

Bonton

Zastava v cerkvi
Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.
VEČ ...|5. 11. 2018
Zastava v cerkvi
Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

Marjan Bunič

svetovanje bonton

Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk nam dvakrat mesečno pomaga spoznavati ali osveževati pravila bontona. Ta so imela pri nas dolgo časa negativen prizvok kot ostanek malomeščanstva ali snobizma. Mednarodno priznana strokovnjakinja s področja diplomatskega in poslovnega protokola, tudi direktorica podjetja Bonton, pa pravi, da so postavljena prav zato, da nam olajšajo življenje in izboljšajo naše medsebojne odnose.
Marjan Bunič

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče


Deprecated: str_replace(): Passing null to parameter #3 ($subject) of type array|string is deprecated in /var/www/html/php/aktualno_priporocamo.php on line 82

Moja zgodba

VEČ ... |
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

Doživetja narave

VEČ ... |
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Naš pogled

VEČ ... |
Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Marko Čižman

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Tekmovanje godb Slovenije - Predavanji o zgodovini Škofjeloškega pasijona

Jutri v soboto 8. novembra bo v Ormožu v tamkajšnji športni dvorani potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Loški muzej Škofja Loka pa se že intenzivno pripravlja na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona marca 2026. V sklopu priprav pripravljajo dve novembrski predavanji.

Tekmovanje godb Slovenije - Predavanji o zgodovini Škofjeloškega pasijona

Jutri v soboto 8. novembra bo v Ormožu v tamkajšnji športni dvorani potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Loški muzej Škofja Loka pa se že intenzivno pripravlja na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona marca 2026. V sklopu priprav pripravljajo dve novembrski predavanji.

Jože Bartolj

kulturaŠkofjeloški pasijontekmovanje godb slovenijepokal Vinka Štrucla

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 7. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče


Deprecated: str_replace(): Passing null to parameter #3 ($subject) of type array|string is deprecated in /var/www/html/php/aktualno_priporocamo.php on line 82

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Prešce - dober, sladek kruh

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.  

Prešce - dober, sladek kruh

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.  

Matjaž Merljak

kuhajmo