Življenje išče pot

VEČ ...|11. 6. 2025
Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

osebna asistencaSlovenijazaposlovanjekakovost storitevuporabnikizakonodajaaktivno vključevanje

Življenje išče pot

Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

VEČ ...|11. 6. 2025
Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

s. Meta Potočnik

osebna asistencaSlovenijazaposlovanjekakovost storitevuporabnikizakonodajaaktivno vključevanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 6. 2024
Dijaško, študentsko delo

Ob sklepu šolskega in skorajšnjega akademskega leta smo v studiu gostili dr. Vesno Miloševič Zupančič, strokovno direktorico e-študentskega servisa. Opisala je posebnosti počitniških del, s koliko delodajalci delajo, kakšne so zahteve, pričakovanja na obeh straneh, kolikšno je plačilo, možnosti za spregledane skupine mladih, pravice in dolžnosti.   

Dijaško, študentsko delo

Ob sklepu šolskega in skorajšnjega akademskega leta smo v studiu gostili dr. Vesno Miloševič Zupančič, strokovno direktorico e-študentskega servisa. Opisala je posebnosti počitniških del, s koliko delodajalci delajo, kakšne so zahteve, pričakovanja na obeh straneh, kolikšno je plačilo, možnosti za spregledane skupine mladih, pravice in dolžnosti.   

svetovanjeizobraževanjemladizaposlovanje

Svetovalnica

Dijaško, študentsko delo

Ob sklepu šolskega in skorajšnjega akademskega leta smo v studiu gostili dr. Vesno Miloševič Zupančič, strokovno direktorico e-študentskega servisa. Opisala je posebnosti počitniških del, s koliko delodajalci delajo, kakšne so zahteve, pričakovanja na obeh straneh, kolikšno je plačilo, možnosti za spregledane skupine mladih, pravice in dolžnosti.   

VEČ ...|21. 6. 2024
Dijaško, študentsko delo

Ob sklepu šolskega in skorajšnjega akademskega leta smo v studiu gostili dr. Vesno Miloševič Zupančič, strokovno direktorico e-študentskega servisa. Opisala je posebnosti počitniških del, s koliko delodajalci delajo, kakšne so zahteve, pričakovanja na obeh straneh, kolikšno je plačilo, možnosti za spregledane skupine mladih, pravice in dolžnosti.   

Radio Ognjišče

svetovanjeizobraževanjemladizaposlovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 3. 2024
Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

Downov sindromstereotipizaposlovanje

Življenje išče pot

Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

VEČ ...|20. 3. 2024
Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

s. Meta Potočnik

Downov sindromstereotipizaposlovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2023
Približno tri četrtine slovenskih delodajalcev v letošnjem letu dvignilo plače

Manpower Slovenija je pripravil novo raziskavo »Trendi gibanja plač in zaposlovanja«. Raziskava se izvaja ob koncu vsakega polletja in izraža namere delodajalcev za naslednje polletje. O tokratnih ugotovitvah je za naš radio spregovorila Ksenja Osolnik iz Manpower Slovenija.

Približno tri četrtine slovenskih delodajalcev v letošnjem letu dvignilo plače

Manpower Slovenija je pripravil novo raziskavo »Trendi gibanja plač in zaposlovanja«. Raziskava se izvaja ob koncu vsakega polletja in izraža namere delodajalcev za naslednje polletje. O tokratnih ugotovitvah je za naš radio spregovorila Ksenja Osolnik iz Manpower Slovenija.

infodelozaposlovanjepogovordružbasvetovanje

Informativni prispevki

Približno tri četrtine slovenskih delodajalcev v letošnjem letu dvignilo plače

Manpower Slovenija je pripravil novo raziskavo »Trendi gibanja plač in zaposlovanja«. Raziskava se izvaja ob koncu vsakega polletja in izraža namere delodajalcev za naslednje polletje. O tokratnih ugotovitvah je za naš radio spregovorila Ksenja Osolnik iz Manpower Slovenija.

VEČ ...|18. 7. 2023
Približno tri četrtine slovenskih delodajalcev v letošnjem letu dvignilo plače

Manpower Slovenija je pripravil novo raziskavo »Trendi gibanja plač in zaposlovanja«. Raziskava se izvaja ob koncu vsakega polletja in izraža namere delodajalcev za naslednje polletje. O tokratnih ugotovitvah je za naš radio spregovorila Ksenja Osolnik iz Manpower Slovenija.

Alen Salihović

infodelozaposlovanjepogovordružbasvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|3. 5. 2023
Kršitve delovnopravne zakonodaje in iskanje kadrov

Gostili smo državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igorja Feketija, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvarja, izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenščka in urednika revije Podjetna Slovenija Gorana Novkovića.

Kršitve delovnopravne zakonodaje in iskanje kadrov

Gostili smo državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igorja Feketija, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvarja, izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenščka in urednika revije Podjetna Slovenija Gorana Novkovića.

politikainfodelozaposlovanjetujcikršitve

Pogovor o

Kršitve delovnopravne zakonodaje in iskanje kadrov

Gostili smo državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igorja Feketija, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvarja, izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenščka in urednika revije Podjetna Slovenija Gorana Novkovića.

VEČ ...|3. 5. 2023
Kršitve delovnopravne zakonodaje in iskanje kadrov

Gostili smo državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igorja Feketija, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvarja, izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenščka in urednika revije Podjetna Slovenija Gorana Novkovića.

Alen Salihović

politikainfodelozaposlovanjetujcikršitve

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 4. 2023
Program socialne vključenosti v Mariboru

Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
Govorili smo o možnostih zaposlovanja oseb z duševnimi težavami in o programu socialne vključenosti nezaposljivih oseb.

Program socialne vključenosti v Mariboru

Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
Govorili smo o možnostih zaposlovanja oseb z duševnimi težavami in o programu socialne vključenosti nezaposljivih oseb.

socialna vključenostizaposlovanje oseb z duševno motnjomentorstvosvetovanje

Življenje išče pot

Program socialne vključenosti v Mariboru

Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
Govorili smo o možnostih zaposlovanja oseb z duševnimi težavami in o programu socialne vključenosti nezaposljivih oseb.

VEČ ...|21. 4. 2023
Program socialne vključenosti v Mariboru

Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
Govorili smo o možnostih zaposlovanja oseb z duševnimi težavami in o programu socialne vključenosti nezaposljivih oseb.

s. Meta Potočnik

socialna vključenostizaposlovanje oseb z duševno motnjomentorstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|9. 12. 2022
Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

svetovanjezaposlovanjeinvalidi

Svetovalnica

Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

VEČ ...|9. 12. 2022
Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Tanja Dominko

svetovanjezaposlovanjeinvalidi

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 10. 2022
Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

zaposlovanje tujcevzakonodajatrgovina z ljudmisvetovanje

Življenje išče pot

Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

VEČ ...|3. 10. 2022
Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

s. Meta Potočnik

zaposlovanje tujcevzakonodajatrgovina z ljudmisvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|3. 11. 2025
V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

Radio Ognjišče

zavržena hranavzgoja v družinipremišljeno nakupovanje

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki