Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2025
Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo

Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.

Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo

Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.

infozaporpolicijasojenjesodiščedamjana žišt

Informativni prispevki

Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo

Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.

VEČ ...|13. 2. 2025
Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo

Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.

Radio Ognjišče

infozaporpolicijasojenjesodiščedamjana žišt

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 12. 2024
Simbol odprtih vrata močno duhovno sporočilo jubileja2025

Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.

Simbol odprtih vrata močno duhovno sporočilo jubileja2025

Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.

zapor in sveta vratasvetoletne cerkve v Slovenijiromanje

Življenje išče pot

Simbol odprtih vrata močno duhovno sporočilo jubileja2025

Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.

VEČ ...|2. 12. 2024
Simbol odprtih vrata močno duhovno sporočilo jubileja2025

Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.

s. Meta Potočnik

zapor in sveta vratasvetoletne cerkve v Slovenijiromanje

Moja zgodba

VEČ ...|14. 1. 2024
Zaporniška zgodba Srečka Kristana

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Zaporniška zgodba Srečka Kristana

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

spominpolitikaSrečko KristanMarko Štepecpolitični zapornikMaistrov borec

Moja zgodba

Zaporniška zgodba Srečka Kristana

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

VEČ ...|14. 1. 2024
Zaporniška zgodba Srečka Kristana

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Jože Bartolj

spominpolitikaSrečko KristanMarko Štepecpolitični zapornikMaistrov borec

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

infokoronaviruszdravstvozaporsodišče

Informativni prispevki

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.
VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvozaporsodišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Naš gost

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Damijana Medved

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 10. 2025
Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V  osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V  osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Pogovor o

VEČ ...|8. 10. 2025
Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Od slike do besede

VEČ ...|14. 10. 2025
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2025
22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar