Življenje išče pot

VEČ ...|10. 2. 2025
Bodoči zdravniki in humanitarna odprava Zambija2025

6 študentov zadnjega letnika medicine in dentalne medicine se aprila odpravlja na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v vas Nangoma v Zambiji. Delovali bodo pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Delovali bodo v tamkajšnji misijonski bolnišnici, ki ima različne veje medicine - od interne medicine, pediatrije in vse do kirurgije in stomatologije. Slišali smo, kaj jih vleče tja in kako jih lahko podpremo v tej plemeniti gesti.

Bodoči zdravniki in humanitarna odprava Zambija2025

6 študentov zadnjega letnika medicine in dentalne medicine se aprila odpravlja na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v vas Nangoma v Zambiji. Delovali bodo pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Delovali bodo v tamkajšnji misijonski bolnišnici, ki ima različne veje medicine - od interne medicine, pediatrije in vse do kirurgije in stomatologije. Slišali smo, kaj jih vleče tja in kako jih lahko podpremo v tej plemeniti gesti.

zambija2025humanitarna odpravaNangoma

Življenje išče pot

Bodoči zdravniki in humanitarna odprava Zambija2025

6 študentov zadnjega letnika medicine in dentalne medicine se aprila odpravlja na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v vas Nangoma v Zambiji. Delovali bodo pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Delovali bodo v tamkajšnji misijonski bolnišnici, ki ima različne veje medicine - od interne medicine, pediatrije in vse do kirurgije in stomatologije. Slišali smo, kaj jih vleče tja in kako jih lahko podpremo v tej plemeniti gesti.

VEČ ...|10. 2. 2025
Bodoči zdravniki in humanitarna odprava Zambija2025

6 študentov zadnjega letnika medicine in dentalne medicine se aprila odpravlja na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v vas Nangoma v Zambiji. Delovali bodo pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Delovali bodo v tamkajšnji misijonski bolnišnici, ki ima različne veje medicine - od interne medicine, pediatrije in vse do kirurgije in stomatologije. Slišali smo, kaj jih vleče tja in kako jih lahko podpremo v tej plemeniti gesti.

s. Meta Potočnik

zambija2025humanitarna odpravaNangoma

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 2. 2025
Slovenski kulturni večer v Clevelandu

Prireditvam ob slovenskem kulturnem prazniku se pridružujejo tudi rojaki v Clevelandu. V dvorani slovenske župnije svetega Vida bo jutri Slovenski kulturni večer, ki ga pripravlja generalna konzulka Suzana Češarek. Na prireditvi se bodo poleg Prešerna spomnili tudi slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v ZDA, med drugim priseljenca v Cleveland po drugi svetovni vojni Karla Mauserja ter pesnika, glasbenika in prevajalca Ivana Zormana. Nastopila bosta lektor slovenskega jezika Luka Zibelnik, ki poučuje na clevelandski državni univerzi in na Lakeland Community College in Mojca Slak. Zdaj pa še v Trst. Slovenska prosveta v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev po zamisli in v izvedbi društva MOSP pripravlja skupno Prešernovo proslavo z naslovom Z besedo na dan, ki bo nocoj v Peterlinovi dvorani v Trstu. Sodelujejo vokalna skupina Anakrousis, Radijski oder in recitatorji. Slavnostna govornica bo logopedinja Anika Tosolini. 

Slovenski kulturni večer v Clevelandu

Prireditvam ob slovenskem kulturnem prazniku se pridružujejo tudi rojaki v Clevelandu. V dvorani slovenske župnije svetega Vida bo jutri Slovenski kulturni večer, ki ga pripravlja generalna konzulka Suzana Češarek. Na prireditvi se bodo poleg Prešerna spomnili tudi slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v ZDA, med drugim priseljenca v Cleveland po drugi svetovni vojni Karla Mauserja ter pesnika, glasbenika in prevajalca Ivana Zormana. Nastopila bosta lektor slovenskega jezika Luka Zibelnik, ki poučuje na clevelandski državni univerzi in na Lakeland Community College in Mojca Slak. Zdaj pa še v Trst. Slovenska prosveta v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev po zamisli in v izvedbi društva MOSP pripravlja skupno Prešernovo proslavo z naslovom Z besedo na dan, ki bo nocoj v Peterlinovi dvorani v Trstu. Sodelujejo vokalna skupina Anakrousis, Radijski oder in recitatorji. Slavnostna govornica bo logopedinja Anika Tosolini. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Moja zgodba

VEČ ...|9. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Duhovna misel

VEČ ...|11. 2. 2025
Celostna podoba

Vsi prebivalci mesta so bili slepi. Nekega dne je prišel kralj z mogočnim slonom. Meščani so bili ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Celostna podoba

Vsi prebivalci mesta so bili slepi. Nekega dne je prišel kralj z mogočnim slonom. Meščani so bili ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2025
Največja kulturna vrlina je mir

Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture. 

Največja kulturna vrlina je mir

Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorkulturaodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 2. 2025
O napredku pri sodelovanju za novo kmetijsko zakonodajo ter vabilo na informativne dneve

Potem, ko smo bili v sredo priča preobratu in je kmetijska ministrica napovedala, da organiziranosti službe kmetijskega svtovanja ne bodo spreminjali ter je bil podaljšan rok za oddajo pribomb na predloge kmetijskih zakonov se zdi, da gredo stvari vendarle pravo pot. V oddaji pa smo povabili tudi na letošnje informativne dneve 13 srednjih šol, ki imajo tudi kmetijske programe.

O napredku pri sodelovanju za novo kmetijsko zakonodajo ter vabilo na informativne dneve

Potem, ko smo bili v sredo priča preobratu in je kmetijska ministrica napovedala, da organiziranosti službe kmetijskega svtovanja ne bodo spreminjali ter je bil podaljšan rok za oddajo pribomb na predloge kmetijskih zakonov se zdi, da gredo stvari vendarle pravo pot. V oddaji pa smo povabili tudi na letošnje informativne dneve 13 srednjih šol, ki imajo tudi kmetijske programe.

Robert Božič

kmetijstvošolepolitikazakoni

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2025
Pogovor s slikarjem in grafikom Jankom Oračem

V Galeriji Friderika Irineja Baraga v Šmihelu v Novem mestu, ki je nedavno začela delovati v istoimenskem zavodu, je na ogled prva slikarska razstava domačina, slikarja in grafika Janka Orača z naslovom Barvita videnja.

Pogovor s slikarjem in grafikom Jankom Oračem

V Galeriji Friderika Irineja Baraga v Šmihelu v Novem mestu, ki je nedavno začela delovati v istoimenskem zavodu, je na ogled prva slikarska razstava domačina, slikarja in grafika Janka Orača z naslovom Barvita videnja.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJanko OračGalerija Friderika Irineja BaragaGalerija Šmihel Novo mesto

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|11. 2. 2025
Spominjamo se dne 11. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|11. 2. 2025
Buhteljni

V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo  2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.  

Buhteljni

V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo  2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.  

Matjaž Merljak

kuhajmo