Kulturni utrinki
V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.
Kulturni utrinki
V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.
Kulturni utrinki
Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.
Kulturni utrinki
Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.
Kulturni utrinki
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!
Kulturni utrinki
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!
Kulturni utrinki
Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.
Kulturni utrinki
Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.
Kulturni utrinki
Tržaška dirigentka Petra Grassi je dobitnica 3. Nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Zavod za cerkveno glasbo vabi na dvodelno delavnico z naslovom »Liturgična glasba slovesnosti svete birme in slovesnega praznika binkošti«. Umetniki za karitas v Grošljevi galerij na Prevaljah.
Kulturni utrinki
Tržaška dirigentka Petra Grassi je dobitnica 3. Nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Zavod za cerkveno glasbo vabi na dvodelno delavnico z naslovom »Liturgična glasba slovesnosti svete birme in slovesnega praznika binkošti«. Umetniki za karitas v Grošljevi galerij na Prevaljah.
Kulturni utrinki
Škofijska karitas Koper in Galerija Družina vabita na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas. Na praznik kulture je bila v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja sv. maša za žive in pokojne umetnike. Daroval jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je po maši ob 11.30 v Galeriji Družina še odprl prodajno razstavo Umetniki za karitas. V oddaji so spregovorili tudi nekateri sodelujoči umetniki!
Kulturni utrinki
Škofijska karitas Koper in Galerija Družina vabita na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas. Na praznik kulture je bila v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja sv. maša za žive in pokojne umetnike. Daroval jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je po maši ob 11.30 v Galeriji Družina še odprl prodajno razstavo Umetniki za karitas. V oddaji so spregovorili tudi nekateri sodelujoči umetniki!
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Naš pogled
Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.