Komentar tedna
Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.
Komentar tedna
Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.
Kulturni utrinki
18. marca je minilo natančno pol stoletja od izida Pahorjeve in Rebulove knjige Edvard Kocbek – pričevalec našega časa. Najpomembnejši del te knjige je pogovor z Edvardom Kocbekom, kjer je kot eden izmed voditeljev odpora proti okupatorju, razkrinkal medvojni partijski teror in povojni množični umor neoboroženih domobrancev. Ob tem je Igor Omerza izdal knjigo Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba, ki smo jo tokrat predstavili.
Kulturni utrinki
18. marca je minilo natančno pol stoletja od izida Pahorjeve in Rebulove knjige Edvard Kocbek – pričevalec našega časa. Najpomembnejši del te knjige je pogovor z Edvardom Kocbekom, kjer je kot eden izmed voditeljev odpora proti okupatorju, razkrinkal medvojni partijski teror in povojni množični umor neoboroženih domobrancev. Ob tem je Igor Omerza izdal knjigo Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba, ki smo jo tokrat predstavili.
Od slike do besede
Predstavili smo knjižno delo zgodovinarja Igorja Omerze, ki opisuje, kako in kaj je Udba poročala Kučanu, ter kaj je Udba pisala o samem Kučanu.
Od slike do besede
Predstavili smo knjižno delo zgodovinarja Igorja Omerze, ki opisuje, kako in kaj je Udba poročala Kučanu, ter kaj je Udba pisala o samem Kučanu.
Moja zgodba
Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije.
Moja zgodba
Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Zjutraj so naši otroci v šolah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila so bila slovenska, že tradicionalno pa so jih ustanove poiskale pri bližnjih kmetih in čebelarjih. Na KGZS pa si želijo, da bi te navezave kratkih verig oskrbe s slovensko hrano postale stalna praksa v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa dobrobit naših otrok. Zato so prav v teh dneh objavili portal Dobrote slo kmetij, kjer lahko zainteresirani na enem mestu najdejo ponudbo vseh kmetij.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Zjutraj so naši otroci v šolah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila so bila slovenska, že tradicionalno pa so jih ustanove poiskale pri bližnjih kmetih in čebelarjih. Na KGZS pa si želijo, da bi te navezave kratkih verig oskrbe s slovensko hrano postale stalna praksa v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa dobrobit naših otrok. Zato so prav v teh dneh objavili portal Dobrote slo kmetij, kjer lahko zainteresirani na enem mestu najdejo ponudbo vseh kmetij.
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Svetovalnica
Na nas se poslušalci obračajo z vprašanji o tem, kateri molitveni obrazci so pravilni, kako moliti rožni venec, ali je bolj primerna molitev po obrazcih, ali spontana in podobno. Zato smo v studio povabili profesorja dogmatične teologije nadškofa Marjana Turnška, ki je odgovoril na vaša vprašanja.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Sol in luč
Čas ni hitra cesta med zibelko in grobom, ampak prostor za počitek na soncu. Živi danes! Smej se danes! Danes bodi srečen! To je le delček zapisa Phila Bosmansa, priljubljanega pisatelja in redovnika, Njegovi zapisi so kot sprehod v prijetni senci v kateri se, v tišini njegovih besed, prav prijetno spočiješ. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.
Kulturni utrinki
Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.
Komentar tedna
Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.