Kultura odnosov
VEČ ...|29. 10. 2019
Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?
Kultura odnosov
Neplodni pari in Cerkev
VEČ ...|29. 10. 2019
Kultura odnosov
VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.
Kultura odnosov
Romanje kot del kulture življenja
VEČ ...|30. 4. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.
Informativni prispevki
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
VEČ ...|23. 3. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|4. 3. 2019
Angelca Likovič in Metka Zevnik pozdravili odločitev o umiku obtožnega predloga zoper Strehovca
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« je pozdravila končanje postopka zoper p. Tadeja Strehovca.
Informativni prispevki
Angelca Likovič in Metka Zevnik pozdravili odločitev o umiku obtožnega predloga zoper Strehovca
VEČ ...|4. 3. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|4. 3. 2019
Komentar in izjava p. Tadeja Strehovca za medije
Objavljamo izjavo p. Tadeja Strehovca po odločitvi tožilstva o umiku pregona zoper njega. Odgovoril je tudi na vprašanje o tem, če bo tožil državo.
Informativni prispevki
Komentar in izjava p. Tadeja Strehovca za medije
VEČ ...|4. 3. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|4. 3. 2019
Govor dramskega igralca Gregorja Čušina v podporo p. Tadeju Strehovcu
Gregor Čušin je razmišljal o svetosti življenja. Vabljeni, da mu prisluhnete.
Informativni prispevki
Govor dramskega igralca Gregorja Čušina v podporo p. Tadeju Strehovcu
VEČ ...|4. 3. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|4. 3. 2019
Tožilstvo umaknilo obtožni predlog zoper p. Tadeja Strehovca
Tožilstvo je umaknilo obtožni predlog zoper duhovnika p. dr. Tadeja Strehovca in zavod Kul24. Kot je bilo mogoče slišati ni neposrednih podatkov, ki bi bremenili Strehovca, da je objavil po oceni tožilstva sporen članek. Strehovec je že izrazil veselje nad umikom obtožnice ter se zavzel za še večjo skrb za nerojene otroke. Izrek sodbe so z aplavzom v dvorani pospremili številni zbrani podporniki.
Informativni prispevki
Tožilstvo umaknilo obtožni predlog zoper p. Tadeja Strehovca
VEČ ...|4. 3. 2019
Priporočamo
|
Aktualno
Globine
VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|20. 10. 2025
Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.
Naš gost
VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Za življenje
VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Doživetja narave
VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota
V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.
Spominjamo se
VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa
Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.