Minute za kmetijstvo in podeželje
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
Kmetijska oddaja
V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Duhovna misel
Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Za življenje
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Z Matejo Gomboc z uredništva revije Mavrica smo se pripravili na vstop v novo šolsko leto in povabili nove naročnike k listanju Mavrice. Poleg tega smo se podali tudi na Rdeči breg, ob cerkev sv. Ignacija na Pohorju, kjer so se zbrali otroci z vse Slovenije na delovnem taboru in prostovoljno pomagali na okoliških kmetijah. Zlagali so drva, zidali, pleli, ob večerih pa poskrbeli še za duhovnost.