Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.
Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.
Sopranistko Majo Krevs je pred leti pritegnilo življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Priol. Ta je bila tudi glasbenica z lepim talentom, ki pa ga ni mogla izživeti. Pa vendar je zapustila nekaj samospevov in veliko lepe poezije. Maja je zbrala nekaj besedil in na Društvo slovenskih skladateljev naslovila prošnjo za uglasbitev. Odzvali so se trije skladatelji in nastalo je 12 samospevov za sopran in orgle ali klavir na Cvetanina besedila. Notni zapisi bodo v kratkem izšli v elektronski obliki, pospremil pa jih bo tudi koncert.
Sopranistko Majo Krevs je pred leti pritegnilo življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Priol. Ta je bila tudi glasbenica z lepim talentom, ki pa ga ni mogla izživeti. Pa vendar je zapustila nekaj samospevov in veliko lepe poezije. Maja je zbrala nekaj besedil in na Društvo slovenskih skladateljev naslovila prošnjo za uglasbitev. Odzvali so se trije skladatelji in nastalo je 12 samospevov za sopran in orgle ali klavir na Cvetanina besedila. Notni zapisi bodo v kratkem izšli v elektronski obliki, pospremil pa jih bo tudi koncert.
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.
Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU.
Sredi aprila je v oviru projekta Agrobiznis potekala že 4. Svetovalnica za mlade kmete z naslovom »Kako postati poslovno učinkovita kmetija«. Kot izziv srečanja so postavili vprašanja, kaj lahko kmetije naredijo v času, ko je cena denarja visoka, da bi si znižali mesečni obrok za posojilo, imeli dober pregled nad denarnim tokom ali zaprli finančno konstrukcijo za nujno naložbo. Na te izzive je poskušala odgovoriti Nataša Zemljič Pangerc z NLB, ki v primorsko-goriški regiji vodi skupino svetovalcev za Poslovanje malimi in srednjimi podjetji in kmetijami.
Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško.