Kolokvij
Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.
Kolokvij
Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.
Kulturni utrinki
Sopranistko Majo Krevs je pred leti pritegnilo življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Priol. Ta je bila tudi glasbenica z lepim talentom, ki pa ga ni mogla izživeti. Pa vendar je zapustila nekaj samospevov in veliko lepe poezije. Maja je zbrala nekaj besedil in na Društvo slovenskih skladateljev naslovila prošnjo za uglasbitev. Odzvali so se trije skladatelji in nastalo je 12 samospevov za sopran in orgle ali klavir na Cvetanina besedila. Notni zapisi bodo v kratkem izšli v elektronski obliki, pospremil pa jih bo tudi koncert.
Kulturni utrinki
Sopranistko Majo Krevs je pred leti pritegnilo življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Priol. Ta je bila tudi glasbenica z lepim talentom, ki pa ga ni mogla izživeti. Pa vendar je zapustila nekaj samospevov in veliko lepe poezije. Maja je zbrala nekaj besedil in na Društvo slovenskih skladateljev naslovila prošnjo za uglasbitev. Odzvali so se trije skladatelji in nastalo je 12 samospevov za sopran in orgle ali klavir na Cvetanina besedila. Notni zapisi bodo v kratkem izšli v elektronski obliki, pospremil pa jih bo tudi koncert.
Komentar Časnik.si
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
Komentar Časnik.si
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.
Življenje išče pot
Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije
Svetovalnica
Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.