Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.
Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.
Sopranistko Majo Krevs je pred leti pritegnilo življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Priol. Ta je bila tudi glasbenica z lepim talentom, ki pa ga ni mogla izživeti. Pa vendar je zapustila nekaj samospevov in veliko lepe poezije. Maja je zbrala nekaj besedil in na Društvo slovenskih skladateljev naslovila prošnjo za uglasbitev. Odzvali so se trije skladatelji in nastalo je 12 samospevov za sopran in orgle ali klavir na Cvetanina besedila. Notni zapisi bodo v kratkem izšli v elektronski obliki, pospremil pa jih bo tudi koncert.
Sopranistko Majo Krevs je pred leti pritegnilo življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Priol. Ta je bila tudi glasbenica z lepim talentom, ki pa ga ni mogla izživeti. Pa vendar je zapustila nekaj samospevov in veliko lepe poezije. Maja je zbrala nekaj besedil in na Društvo slovenskih skladateljev naslovila prošnjo za uglasbitev. Odzvali so se trije skladatelji in nastalo je 12 samospevov za sopran in orgle ali klavir na Cvetanina besedila. Notni zapisi bodo v kratkem izšli v elektronski obliki, pospremil pa jih bo tudi koncert.
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. november 2024 ob 05-ih
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.
Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.