Moja zgodba

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Moja zgodba

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 12. 2023
Vpis babištva na seznam nesnovne dediščine UNESCA

Naša gostja je bila diplomirana babica, vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi. Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo že 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ta veščina pa je tudi našla mesto na seznamu nesnovne dediščine UNESCA.

Vpis babištva na seznam nesnovne dediščine UNESCA

Naša gostja je bila diplomirana babica, vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi. Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo že 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ta veščina pa je tudi našla mesto na seznamu nesnovne dediščine UNESCA.

babištvoSaša Matkoporodnišnica Kranj

Življenje išče pot

Vpis babištva na seznam nesnovne dediščine UNESCA

Naša gostja je bila diplomirana babica, vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi. Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo že 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ta veščina pa je tudi našla mesto na seznamu nesnovne dediščine UNESCA.

VEČ ...|25. 12. 2023
Vpis babištva na seznam nesnovne dediščine UNESCA

Naša gostja je bila diplomirana babica, vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi. Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo že 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ta veščina pa je tudi našla mesto na seznamu nesnovne dediščine UNESCA.

s. Meta Potočnik

babištvoSaša Matkoporodnišnica Kranj

Petkov večer

VEČ ...|23. 7. 2021
Sašo Avsenik in Luka Sešek

Gostili smo Ansambel Saša Avsenika, ki s turnejo domovini v pozdrav koncertira po slovenskih krajih, upa pa tudi na odprte poti do avstrijskih in nemških odrov. Sašo Avsenik je spregovoril o močni tradiciji, ki jo nadaljuje, Luka Sešek pa o novi poti na katero je stopil. Večer je, seveda, prinesel tudi lepe Avsenikove viže. 

Sašo Avsenik in Luka Sešek

Gostili smo Ansambel Saša Avsenika, ki s turnejo domovini v pozdrav koncertira po slovenskih krajih, upa pa tudi na odprte poti do avstrijskih in nemških odrov. Sašo Avsenik je spregovoril o močni tradiciji, ki jo nadaljuje, Luka Sešek pa o novi poti na katero je stopil. Večer je, seveda, prinesel tudi lepe Avsenikove viže. 

glasbakulturaSašo AvsenikLuka SešekASAAnsambel Saša Avsenika

Petkov večer

Sašo Avsenik in Luka Sešek

Gostili smo Ansambel Saša Avsenika, ki s turnejo domovini v pozdrav koncertira po slovenskih krajih, upa pa tudi na odprte poti do avstrijskih in nemških odrov. Sašo Avsenik je spregovoril o močni tradiciji, ki jo nadaljuje, Luka Sešek pa o novi poti na katero je stopil. Večer je, seveda, prinesel tudi lepe Avsenikove viže. 

VEČ ...|23. 7. 2021
Sašo Avsenik in Luka Sešek

Gostili smo Ansambel Saša Avsenika, ki s turnejo domovini v pozdrav koncertira po slovenskih krajih, upa pa tudi na odprte poti do avstrijskih in nemških odrov. Sašo Avsenik je spregovoril o močni tradiciji, ki jo nadaljuje, Luka Sešek pa o novi poti na katero je stopil. Večer je, seveda, prinesel tudi lepe Avsenikove viže. 

Jure SešekMarjan Bunič

glasbakulturaSašo AvsenikLuka SešekASAAnsambel Saša Avsenika

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 11. 2019
Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

kulturaIgnacij KnobleharmisijonarAleksandra Naumovski PotiskSaša Potisk

Kulturni utrinki

Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja
Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|18. 11. 2019
Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja
Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Jože Bartolj

kulturaIgnacij KnobleharmisijonarAleksandra Naumovski PotiskSaša Potisk

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko

Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.

Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko

Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.

sašaregijanova znamkaturizem

Informativni prispevki

Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko
Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.
VEČ ...|27. 3. 2019
Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko
Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.

Alen Salihović

sašaregijanova znamkaturizem

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Svetovalnica

VEČ ...|4. 11. 2025
Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Blaž Lesnik

demencaalzheimerjeva bolezenzdravjesvetovanje. montessori

Od slike do besede

VEČ ...|4. 11. 2025
France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|4. 11. 2025
Smrt otroka v času nosečnosti in žalovanje

Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta  v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.

Smrt otroka v času nosečnosti in žalovanje

Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta  v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

spontani splavžalovanjeodnosiživljenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 11. 2025
Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Matjaž Merljak

družbarojaki