Moja zgodba

VEČ ...|13. 8. 2023
Dimitrij Rupel - Pomen osamosvojitve (Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve)

predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.

Dimitrij Rupel - Pomen osamosvojitve (Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve)

predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.

spominpolitikaDimitrij RupelPomen osamosvojitvepriročnik za zagovornike in nasprotnike osamosvojitve

Moja zgodba

Dimitrij Rupel - Pomen osamosvojitve (Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve)

predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.

VEČ ...|13. 8. 2023
Dimitrij Rupel - Pomen osamosvojitve (Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve)

predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij RupelPomen osamosvojitvepriročnik za zagovornike in nasprotnike osamosvojitve

Moja zgodba

VEČ ...|19. 2. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

spominpolitikaJože PučnikJanez JanšaAleš MaverDimitrij Rupel

Moja zgodba

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

VEČ ...|19. 2. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože PučnikJanez JanšaAleš MaverDimitrij Rupel

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Moja zgodba

VEČ ...|13. 6. 2021
Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

spominpolitikaDimitrij Rupel

Moja zgodba

Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

VEČ ...|13. 6. 2021
Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij Rupel

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2021
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

politikaDimitrij RupelRusija

Informativni prispevki

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

VEČ ...|11. 2. 2021
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Petra Stopar

politikaDimitrij RupelRusija

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|27. 9. 2025
Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|27. 9. 2025
Zvestoba

Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.

Zvestoba

Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Blaž Lesnik

varstvo naravenetopirmali podkovnjaksakralna dediščinasvetovanjenaravaokoljeekologijabiotska pestrost

Komentar tedna

VEČ ...|26. 9. 2025
Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarodpuščanjespravaresnicažrtvePetričekpožarzgodovinatrpljenjesovraštvokultura maščevanja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2025
35 let celovških lutkarjev

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki«  Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

35 let celovških lutkarjev

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki«  Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|3. 10. 2025
Blanširanje jurčkov

Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.  

Blanširanje jurčkov

Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba