Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.
Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.
Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.
Tokratna oddaja Pogovor o je bila namenjena poročanju o ljudeh, ki se po enem letu še ukvarjajo s posledicami poplav, medtem ko je za druge državljane to le še spomin na lanski avgust. Slišali ste štiri posameznike, ki so povedali svojo izkušnjo in stanje domov danes. Gost je bil tudi župana Braslovč Tomaž Žohar, ki mora streti trd oreh preselitve hiš v Letuški gmajni. Na koncu je svoje povedala še psihiatrinja Tatjana Sodja iz Velenja, ki po zdravniški plati pomaga tistim, ki jih skrbi priženejo do bolezni duše.
Tokratna oddaja Pogovor o je bila namenjena poročanju o ljudeh, ki se po enem letu še ukvarjajo s posledicami poplav, medtem ko je za druge državljane to le še spomin na lanski avgust. Slišali ste štiri posameznike, ki so povedali svojo izkušnjo in stanje domov danes. Gost je bil tudi župana Braslovč Tomaž Žohar, ki mora streti trd oreh preselitve hiš v Letuški gmajni. Na koncu je svoje povedala še psihiatrinja Tatjana Sodja iz Velenja, ki po zdravniški plati pomaga tistim, ki jih skrbi priženejo do bolezni duše.
Posledice lanskih poplav se kažejo tudi v duševnih motnjah, zaradi katerih trpijo predvsem tisti, ki še po letu dni nimajo urejenega doma oz. ne vedo, kje bodo dobili nadomestno zemljišče za novogradnjo ali kje bodo dobili novo stanovanje … Za prizadete v širši Šaleško savinjski regiji skrbijo v Centru za duševno zdravje Velenje. Psihiatrinja Tatjana Sodja, ki je del delovnega tima, nam je povedala, kakšne težave imajo ljudje in zakaj je čakalna vrsta dolga pol leta.
Posledice lanskih poplav se kažejo tudi v duševnih motnjah, zaradi katerih trpijo predvsem tisti, ki še po letu dni nimajo urejenega doma oz. ne vedo, kje bodo dobili nadomestno zemljišče za novogradnjo ali kje bodo dobili novo stanovanje … Za prizadete v širši Šaleško savinjski regiji skrbijo v Centru za duševno zdravje Velenje. Psihiatrinja Tatjana Sodja, ki je del delovnega tima, nam je povedala, kakšne težave imajo ljudje in zakaj je čakalna vrsta dolga pol leta.
Pravice in dolžnosti naj bi veljale za vse. Tudi na sodišču. Zato si v stranki NSi prizadevajo, da bi spremenili člen kazenskega zakonika, ki govori o tem, kdaj začne teči zastaralni rok. Ker bogati in vplivni lahko postopke vlečejo zelo dolgo, se praviloma zgodi, da se izognejo roki pravice ali se dogovorijo za zelo mile kazni. Kaj predlagajo v NSi, je pojasnil poslanec Aleksander Reberšek.
Pravice in dolžnosti naj bi veljale za vse. Tudi na sodišču. Zato si v stranki NSi prizadevajo, da bi spremenili člen kazenskega zakonika, ki govori o tem, kdaj začne teči zastaralni rok. Ker bogati in vplivni lahko postopke vlečejo zelo dolgo, se praviloma zgodi, da se izognejo roki pravice ali se dogovorijo za zelo mile kazni. Kaj predlagajo v NSi, je pojasnil poslanec Aleksander Reberšek.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. oktober 2024 ob 05-ih
Gost oddaje je bil klaretinec p. Branko Cestnik, tudi eden od misijonarjev na aktualnem Loškem misijonu 2024.
»Naše življenje je nenehno iskanje in približevanje Svetlobi, dokler ne dosežemo polnost njene Bližine,« je v enega od podlistkov za Revijo Ognjišče zapisal Karl Gržan in težko bi našli lepšo misel za praznike, ki so pred nami. Zbirko teh zapisov, ki so izhajali kot podlistki, so pri Založbi Ognjišče izdali kot knjižico z naslovom Od senc k svetlobi. Za tokratno oddajo Sol in luč smo pred praznikom izbrali dve, prva ima naslov Očetov pomežik iz večnosti, druga pa, Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti.
Pred nami so Vsi sveti in Vernih duš dan, dva praznika, ko smo v mislih še posebej povezani z našimi pokojnimi in bolj kot običajno poskrbimo tudi za urejenost njihovih grobov. In prav o tem je tokrat svetovala vtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
Po uspešnem mednarodnem poletnem Masterclassu za operne pevce in dveh koncertih Opera na gradu, ki sta doživela izjemen sprejem, so se organizatorji odločili pripraviti koncert na gradu Borl. Ta bo v nedeljo 3. novembra ob 17. uri. Mlade izvajalce, ki prihajajo na velike odre, bodo predstavili nekaj klasike (arije in operete), slišali pa bo moč tudi znane pesmi iz muzikalov.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred praznikom Vseh svetnikov se spominjamo tistih, ki so že pred nami odšli v večnost. Verujemo, da naši dragi rajni niso kar izginili v nič, ampak so pri Bogu ali v vicah, kjer potrebujejo našo pomoč na poti k Bogu. Kljub veri pa ob izgubi bližnjega žalujemo in smo žalostni. zato je dobro, da se o svojih občutkih pogovarjamo in si vzamemo čas za žalovanje, pravi p. Ivan Platovnjak, ki je napisal knjigo Preobrazba bolečine.
Pred nami so Vsi sveti in Vernih duš dan, dva praznika, ko smo v mislih še posebej povezani z našimi pokojnimi in bolj kot običajno poskrbimo tudi za urejenost njihovih grobov. In prav o tem je tokrat svetovala vtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.