Iz Betanije
VEČ ...|11. 9. 2019
Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program
Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.
Iz Betanije
Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program
VEČ ...|11. 9. 2019
Svetovalnica
VEČ ...|25. 10. 2018
Bi programirali? O digitalni pismenosti
Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.
Svetovalnica
Bi programirali? O digitalni pismenosti
VEČ ...|25. 10. 2018
Priporočamo
|
Aktualno
Globine
VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?
Dogodki
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici
Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.
Svetovalnica
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom
»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.
Za življenje
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
Moja zgodba
VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.
Kulturni utrinki
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
Spominjamo se
VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup