Kulturni utrinki
V oddaji ste slišali povabilo na prihajajoče koncerte v izvedbi Vokalnega ansambla Elinor. 27. in 28. septembra bodo pevci nastopili v Retečah in v Breznici, kasneje tudi v ciklu Plečnik in A-cappella. Na koncerte je povabil umetniški vodja Robert Feguš.
Kulturni utrinki
V oddaji ste slišali povabilo na prihajajoče koncerte v izvedbi Vokalnega ansambla Elinor. 27. in 28. septembra bodo pevci nastopili v Retečah in v Breznici, kasneje tudi v ciklu Plečnik in A-cappella. Na koncerte je povabil umetniški vodja Robert Feguš.
Življenje išče pot
Bližajo se počitnice. Čas, ki gre lahko mimo ali pa ga koristno uporabimo. To še posebej velja za otroke in mlade. Prav zanje šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja pripravljajo kar nekaj duhovnih vsebin., večinoma v Repnjah.
Življenje išče pot
Bližajo se počitnice. Čas, ki gre lahko mimo ali pa ga koristno uporabimo. To še posebej velja za otroke in mlade. Prav zanje šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja pripravljajo kar nekaj duhovnih vsebin., večinoma v Repnjah.
Življenje išče pot
Pogovarjali smo se s Katarino in Matijem Mohar, ki sta po spletu okoliščin zelo povezana s skupnostjo Cenacolo. Matija je namreč tam preživel nekaj let, njegova mama pa se je tudi vključila v program za starše. Obema se je življenje precej spremenilo. Red, disciplina, delo, resnica in adoracija so temelji skupnosti Cenacolo.
Življenje išče pot
Pogovarjali smo se s Katarino in Matijem Mohar, ki sta po spletu okoliščin zelo povezana s skupnostjo Cenacolo. Matija je namreč tam preživel nekaj let, njegova mama pa se je tudi vključila v program za starše. Obema se je življenje precej spremenilo. Red, disciplina, delo, resnica in adoracija so temelji skupnosti Cenacolo.
Življenje išče pot
Minuli teden je potekal 40. jubilejni Teden boja proti raku pod geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka. Vodja programa ZORA dr. Urška Januš je poročala o rezultatih programa in novih evropskih smernicah.
Življenje išče pot
Minuli teden je potekal 40. jubilejni Teden boja proti raku pod geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka. Vodja programa ZORA dr. Urška Januš je poročala o rezultatih programa in novih evropskih smernicah.
Življenje išče pot
Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.
Življenje išče pot
Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.
Življenje išče pot
Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.
Življenje išče pot
Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.
Življenje išče pot
Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.
Življenje išče pot
Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.
Življenje išče pot
Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.
Življenje išče pot
Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Večer za zakonce in družine
Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.