Življenje išče pot

VEČ ...|18. 12. 2023
Skupnost Cenacolo je šola življenja

Pogovarjali smo se s Katarino in Matijem Mohar, ki sta po spletu okoliščin zelo povezana s skupnostjo Cenacolo. Matija je namreč tam preživel nekaj let, njegova mama pa se je tudi vključila v program za starše. Obema se je življenje precej spremenilo. Red, disciplina, delo, resnica in adoracija so temelji skupnosti Cenacolo.
 

Skupnost Cenacolo je šola življenja

Pogovarjali smo se s Katarino in Matijem Mohar, ki sta po spletu okoliščin zelo povezana s skupnostjo Cenacolo. Matija je namreč tam preživel nekaj let, njegova mama pa se je tudi vključila v program za starše. Obema se je življenje precej spremenilo. Red, disciplina, delo, resnica in adoracija so temelji skupnosti Cenacolo.
 

skupnost Cenacolonačela in programdisciplina in resnica

Življenje išče pot

Skupnost Cenacolo je šola življenja

Pogovarjali smo se s Katarino in Matijem Mohar, ki sta po spletu okoliščin zelo povezana s skupnostjo Cenacolo. Matija je namreč tam preživel nekaj let, njegova mama pa se je tudi vključila v program za starše. Obema se je življenje precej spremenilo. Red, disciplina, delo, resnica in adoracija so temelji skupnosti Cenacolo.
 

VEČ ...|18. 12. 2023
Skupnost Cenacolo je šola življenja

Pogovarjali smo se s Katarino in Matijem Mohar, ki sta po spletu okoliščin zelo povezana s skupnostjo Cenacolo. Matija je namreč tam preživel nekaj let, njegova mama pa se je tudi vključila v program za starše. Obema se je življenje precej spremenilo. Red, disciplina, delo, resnica in adoracija so temelji skupnosti Cenacolo.
 

s. Meta Potočnik

skupnost Cenacolonačela in programdisciplina in resnica

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 3. 2023
Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka

Minuli teden je potekal 40. jubilejni Teden boja proti raku pod geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka. Vodja programa ZORA dr. Urška Januš je poročala o rezultatih programa in novih evropskih smernicah. 

Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka

Minuli teden je potekal 40. jubilejni Teden boja proti raku pod geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka. Vodja programa ZORA dr. Urška Januš je poročala o rezultatih programa in novih evropskih smernicah. 

presejalni programinova priporočilaodkrivanje raka prostatepljuč in želodcasvetovanje

Življenje išče pot

Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka

Minuli teden je potekal 40. jubilejni Teden boja proti raku pod geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka. Vodja programa ZORA dr. Urška Januš je poročala o rezultatih programa in novih evropskih smernicah. 

VEČ ...|13. 3. 2023
Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka

Minuli teden je potekal 40. jubilejni Teden boja proti raku pod geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka. Vodja programa ZORA dr. Urška Januš je poročala o rezultatih programa in novih evropskih smernicah. 

s. Meta Potočnik

presejalni programinova priporočilaodkrivanje raka prostatepljuč in želodcasvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 1. 2023
V OŠ Glazija vzgajajo in izobražujejo 240 otrok s posebnimi potrebami

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

V OŠ Glazija vzgajajo in izobražujejo 240 otrok s posebnimi potrebami

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

otroci s prilagojenim programomavtistiotroci z duševno motnjosvetovanje

Življenje išče pot

V OŠ Glazija vzgajajo in izobražujejo 240 otrok s posebnimi potrebami

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

VEČ ...|9. 1. 2023
V OŠ Glazija vzgajajo in izobražujejo 240 otrok s posebnimi potrebami

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

s. Meta Potočnik

otroci s prilagojenim programomavtistiotroci z duševno motnjosvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 9. 2022
Teologija telesa za mlade in iskanje pomena spolnosti za mlade

Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.

Teologija telesa za mlade in iskanje pomena spolnosti za mlade

Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.

teologija telesa za mladekrščanski pogled na teloprogrami za mlade Integrumsvetovanje

Življenje išče pot

Teologija telesa za mlade in iskanje pomena spolnosti za mlade

Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.

VEČ ...|30. 9. 2022
Teologija telesa za mlade in iskanje pomena spolnosti za mlade

Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.

s. Meta Potočnik

teologija telesa za mladekrščanski pogled na teloprogrami za mlade Integrumsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 7. 2022
Počitek in povezanost s kontemplacijo in čudenjem

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

Počitek in povezanost s kontemplacijo in čudenjem

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

kristjani in počitnicetelo v krščanstvuProgram Duhovno izpopolnjevanje in molitev s telesomduhovnost

Življenje išče pot

Počitek in povezanost s kontemplacijo in čudenjem

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

VEČ ...|22. 7. 2022
Počitek in povezanost s kontemplacijo in čudenjem

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

s. Meta Potočnik

kristjani in počitnicetelo v krščanstvuProgram Duhovno izpopolnjevanje in molitev s telesomduhovnost

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 7. 2022
Ne zamenjajmo počitka z lenobo

Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.

Ne zamenjajmo počitka z lenobo

Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.

počitek ni lenobaProgram Duhovno izpopolnjevanjeModrost Svetega pisma o počitku

Življenje išče pot

Ne zamenjajmo počitka z lenobo

Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.

VEČ ...|20. 7. 2022
Ne zamenjajmo počitka z lenobo

Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.

s. Meta Potočnik

počitek ni lenobaProgram Duhovno izpopolnjevanjeModrost Svetega pisma o počitku

Srečanja

VEČ ...|19. 4. 2022
Exodus 90

Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.

Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.

Exodus 90

Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.

Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.

exodus 90postakcijaprogrammoškimožje

Srečanja

Exodus 90

Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.

Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.

VEČ ...|19. 4. 2022
Exodus 90

Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.

Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.

Marjana Debevec

exodus 90postakcijaprogrammoškimožje

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pojdite in učite

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2024
Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Blaž Lesnik

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 5. 2024
Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Otok

VEČ ...|22. 5. 2024
Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ...|22. 5. 2024
Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024