V zadnje delu radijskega romana Pesem o Bernardki, ki ga je napisal Franz Werfel, se znajdemo tudi na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1933, ko je papež Pij XI. Bernardko Soubirous razglasil za svetnico. Bernardki se je od 11. februarja do 16. julija 1858 v Lurdu osemnajstkrat prikazala Marija.
V zadnje delu radijskega romana Pesem o Bernardki, ki ga je napisal Franz Werfel, se znajdemo tudi na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1933, ko je papež Pij XI. Bernardko Soubirous razglasil za svetnico. Bernardki se je od 11. februarja do 16. julija 1858 v Lurdu osemnajstkrat prikazala Marija.
V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.
V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.
Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?
Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?
Marijina prikazovanja mali Bernardki postanejo tudi politično vprašanje. Župan je pod velikim pritiskom, iz vsega pa bi rad potegnil kakšno korist za mesto in zase.
Prikazovanje Gospe v belem postane tema vseh pogovorov, meščani pa se želijo na lastne oči prepričati, kaj se dogaja, zato odslej malo Bernardko k votlini spremlja velika množica radovednežev, tako vernih kot dvomljivcev.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče