Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

komentarpolitikadružbazgodovinaHabsburžaniizbrisanikolektivni spominoblastnikipomembni dogodkiosebnostispominpreteklostidentiteta

Komentar Domovina.je

Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj

komentarpolitikadružbazgodovinaHabsburžaniizbrisanikolektivni spominoblastnikipomembni dogodkiosebnostispominpreteklostidentiteta

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 3. 2025
Družina in kmetija?

Družina in kmetija?

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|10. 3. 2025
Kuhajmo s sestro Nikolino

Piškoti iz ovsenih kosmičev, vampi na tržaški način, juha iz lisičk, jedi iz prosene kaše, rahel in puhast šmorn, sočne piščančje prsi ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Piškoti iz ovsenih kosmičev, vampi na tržaški način, juha iz lisičk, jedi iz prosene kaše, rahel in puhast šmorn, sočne piščančje prsi ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Komentar tedna

VEČ ...|7. 3. 2025
s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

s. Emanuela Žerdin

komentarženemateredan ženadružba

Doživetja narave

VEČ ...|7. 3. 2025
Veseloigra Lune in Sonca v letošnjem sušcu

V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.

Veseloigra Lune in Sonca v letošnjem sušcu

V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.

Blaž Lesnik

astronomijaLunin mrkSončev mrkLunaSoncevesoljenočno nebo

Pogovor o

VEČ ...|5. 3. 2025
O postu, odpovedovanju in odrekanju

V oddaji Pogovor o smo razmišljali o odpovedovanju in odrekanju. K temu nas namreč vabi postni čas, ki smo ga začeli na pepelnično sredo. Ali takšna notranja drža tudi drugače igra kakšno vlogo v našem življenju? Kako nas k njej spodbuja sveto leto? Se kdaj vprašamo, kaj je tisto, kar resnično potrebujemo, in kaj je odveč? Kje vse lahko iščemo pozitivne zglede? V studiu sta bila z nami narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar ter biblicist in župnik v Idriji mag. Marko Rijavec. Prek telefona smo se povezali tudi z ZDA, kamor smo poklicali poslovneža, ki hodi za Jezusom, dr. Petra Milloniga.

O postu, odpovedovanju in odrekanju

V oddaji Pogovor o smo razmišljali o odpovedovanju in odrekanju. K temu nas namreč vabi postni čas, ki smo ga začeli na pepelnično sredo. Ali takšna notranja drža tudi drugače igra kakšno vlogo v našem življenju? Kako nas k njej spodbuja sveto leto? Se kdaj vprašamo, kaj je tisto, kar resnično potrebujemo, in kaj je odveč? Kje vse lahko iščemo pozitivne zglede? V studiu sta bila z nami narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar ter biblicist in župnik v Idriji mag. Marko Rijavec. Prek telefona smo se povezali tudi z ZDA, kamor smo poklicali poslovneža, ki hodi za Jezusom, dr. Petra Milloniga.

Helena Križnik

politikaživljenje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 3. 2025
Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|10. 3. 2025
Izleta v Armenijo in Gruzijo

Slišali boste predstavitev septembrskega izleta v Armenijo in Gruzijo, ki smo ga pripravili v sodelovanju z agencijo Oskar. Izletniško pot nam je predstavil direktor agencije Oskar Savarin.

Izleta v Armenijo in Gruzijo

Slišali boste predstavitev septembrskega izleta v Armenijo in Gruzijo, ki smo ga pripravili v sodelovanju z agencijo Oskar. Izletniško pot nam je predstavil direktor agencije Oskar Savarin.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 3. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 3. 2025
Življenja ples uspel

Letošnji zborovski koncert Koroška poje, ki ga je včeraj na največjem odru v Celovcu organizirala Krščanska kulturna zveza, je imel podnaslov Življenja ples. Da je uspel, je za naš radio podčrtal predsednik Janko Krištof: Veselje je vsesplošno. Tokrat je bilo veliko domačih pesmi. Slišimo tudi razvoj pesmi, ko tradicijo ožlahtnimo z novimi oprijemi. Z nastopi zborov in skupin ter s prispevki plesne šole Kunaver so prikazali človeka od rojstva do izbranih viškov življenja, spomnili so se tudi 80-letnice vrnitve izgnanih koroških družin. Najsrčnejši aplavz je požela Otroška skupina Jepca, najbučnejšega Projektni zbor Mladina poje, ki je zapel novo priredbo koroške himne Rož, Podjuna, Zilja, toplo so bili sprejeti tudi gostje iz zamejstva, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Zborovodja Igor Hodak: Moji pevci si štejejo v čast, da so lahko zapeli. Na koncert sta moči združila tudi Mešani in Moški pevski zbor Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja Dominik Jurca: Jaz sem zelo užival, edina napaka je bila, da je bilo prekratko. In takole je zadonelo v Domu glasbe, ko so vsi zapeli zbori. Naj se potrdi naslov skupne pesmi: Dolga zima je minila. V vseh pogledih.

Življenja ples uspel

Letošnji zborovski koncert Koroška poje, ki ga je včeraj na največjem odru v Celovcu organizirala Krščanska kulturna zveza, je imel podnaslov Življenja ples. Da je uspel, je za naš radio podčrtal predsednik Janko Krištof: Veselje je vsesplošno. Tokrat je bilo veliko domačih pesmi. Slišimo tudi razvoj pesmi, ko tradicijo ožlahtnimo z novimi oprijemi. Z nastopi zborov in skupin ter s prispevki plesne šole Kunaver so prikazali človeka od rojstva do izbranih viškov življenja, spomnili so se tudi 80-letnice vrnitve izgnanih koroških družin. Najsrčnejši aplavz je požela Otroška skupina Jepca, najbučnejšega Projektni zbor Mladina poje, ki je zapel novo priredbo koroške himne Rož, Podjuna, Zilja, toplo so bili sprejeti tudi gostje iz zamejstva, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Zborovodja Igor Hodak: Moji pevci si štejejo v čast, da so lahko zapeli. Na koncert sta moči združila tudi Mešani in Moški pevski zbor Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja Dominik Jurca: Jaz sem zelo užival, edina napaka je bila, da je bilo prekratko. In takole je zadonelo v Domu glasbe, ko so vsi zapeli zbori. Naj se potrdi naslov skupne pesmi: Dolga zima je minila. V vseh pogledih.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura