Doživetja narave

VEČ ...|16. 9. 2022
Messner: Oditi v neznano je ključna motivacija za pustovlovce

V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.

Messner: Oditi v neznano je ključna motivacija za pustovlovce

V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.

naravaalpinizemgoreavanturapustolovstvookoljepodnebne sprememembeTeden mobilnosti

Doživetja narave

Messner: Oditi v neznano je ključna motivacija za pustovlovce

V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.

VEČ ...|16. 9. 2022
Messner: Oditi v neznano je ključna motivacija za pustovlovce

V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.

Blaž Lesnik

naravaalpinizemgoreavanturapustolovstvookoljepodnebne sprememembeTeden mobilnosti

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|27. 8. 2025
Spomni se gora

Oče in njegov odraščajoči sin sta bila pogosto v sporu zaradi stvari, glede katerih si niso edini očetje in odraščajoči otroci: šolske obveznosti, ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Spomni se gora

Oče in njegov odraščajoči sin sta bila pogosto v sporu zaradi stvari, glede katerih si niso edini očetje in odraščajoči otroci: šolske obveznosti, ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|26. 8. 2025
dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

Tadej Sadar

Naš gost

VEČ ...|23. 8. 2025
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Radio Ognjišče

spominživljenjeMitja FerencEvropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimovprikrita grobiščaresolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji

Svetovalnica

VEČ ...|27. 8. 2025
Urejanje okrasnih vrtov

Kdaj je čas za obrezovanje okrasnih grmovnic in jagodičevja, kdaj pravi čas za načrtovanje ureditve naših okrasnih vrtov ter nove zasaditve? Kakšno naj bo razmerje dreves, grmovnic in cvetja? Je pomembna barvna uskladitev in kako naj izbiramo, da nas bo vrt razveseljeval v vseh letnih časih? Naš gost v Svetovalnici  je bil  Gregor Čuden.

Urejanje okrasnih vrtov

Kdaj je čas za obrezovanje okrasnih grmovnic in jagodičevja, kdaj pravi čas za načrtovanje ureditve naših okrasnih vrtov ter nove zasaditve? Kakšno naj bo razmerje dreves, grmovnic in cvetja? Je pomembna barvna uskladitev in kako naj izbiramo, da nas bo vrt razveseljeval v vseh letnih časih? Naš gost v Svetovalnici  je bil  Gregor Čuden.

Radio Ognjišče

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 8. 2025
Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Matjaž Merljak

družbarojakigospodarstvo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 8. 2025
Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Otok

VEČ ...|27. 8. 2025
Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje