Kulturni utrinki
Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.
Kulturni utrinki
Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.
Vstani in hodi
Tokrat je bila naša gostja v oddaji Vstani in hodi prevajalka in paraplesalka Martina Smodiš, ki je zaradi prezgodnjega rojstva utrpela možgansko poškodbo in posledično cerebralno paralizo. Kljub gibalni oviranosti na najrazličnejše načine pričuje, da ni nič nemogoče in da ne živi »nič drugačno življenje« kot je tudi naslov fotografske razstave, pri kateri je sodelovala.
Vstani in hodi
Tokrat je bila naša gostja v oddaji Vstani in hodi prevajalka in paraplesalka Martina Smodiš, ki je zaradi prezgodnjega rojstva utrpela možgansko poškodbo in posledično cerebralno paralizo. Kljub gibalni oviranosti na najrazličnejše načine pričuje, da ni nič nemogoče in da ne živi »nič drugačno življenje« kot je tudi naslov fotografske razstave, pri kateri je sodelovala.
Kulturni utrinki
V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.
Kulturni utrinki
V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.
Kulturni utrinki
V 96. letu je umrl Henrik Neubauer, priznani slovenski baletnik in pedagog. Kot ključna osebnost za razvoj slovenskega baleta in opere, avtor številnih koreografij, opernih režij in monografij je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V spomin smo mu posvetili Kulturne utrinke!
Kulturni utrinki
V 96. letu je umrl Henrik Neubauer, priznani slovenski baletnik in pedagog. Kot ključna osebnost za razvoj slovenskega baleta in opere, avtor številnih koreografij, opernih režij in monografij je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V spomin smo mu posvetili Kulturne utrinke!
Kulturni utrinki
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!
Kulturni utrinki
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!
Kulturni utrinki
Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.
Kulturni utrinki
Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.
Kolokvij
Pogovarjali smo se z energičnim plesalcem Arnejem Ivkovičem. Spoznali smo ga v oddaji Zvezde plešejo, v kateri je s soplesalko Tanjo Žagar osvojil prvo mesto. Kako dojema ples in kaj počne med poletjem pa smo slišali v tokratnem Kolokviju.
Kolokvij
Pogovarjali smo se z energičnim plesalcem Arnejem Ivkovičem. Spoznali smo ga v oddaji Zvezde plešejo, v kateri je s soplesalko Tanjo Žagar osvojil prvo mesto. Kako dojema ples in kaj počne med poletjem pa smo slišali v tokratnem Kolokviju.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Duhovna misel
Ivan je bil običajen človek. Imel je majhno premoženje, a je bil zelo srečen. Bil je zadovoljen s svojim življenjem. Ko je nekega dne ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.