Gozdar in glasbenik Leon Kernel

Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.

Lenart Rihar: Pluralnost 2.0

Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Hrana ni za v smeti

V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane zaradi večanja prebivalstva povečati za sedemdeset odstotkov. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem. V Evropi se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Kakšni so koraki za manj zavržene hrane smo se pogovarjali s Katjo Sreš iz Ekologi brez meja.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.