Svetovalnica

VEČ ...|25. 1. 2021
Vzgoja psa

V Svetovalnici smo govorili o vzgoji psa. Z nami je bil Jure Pribičevič, soustanovitelj podjetja Alfakan. 

Vzgoja psa

V Svetovalnici smo govorili o vzgoji psa. Z nami je bil Jure Pribičevič, soustanovitelj podjetja Alfakan. 

svetovanjevzgojapes

Svetovalnica

Vzgoja psa

V Svetovalnici smo govorili o vzgoji psa. Z nami je bil Jure Pribičevič, soustanovitelj podjetja Alfakan. 

VEČ ...|25. 1. 2021
Vzgoja psa

V Svetovalnici smo govorili o vzgoji psa. Z nami je bil Jure Pribičevič, soustanovitelj podjetja Alfakan. 

Tanja Dominko

svetovanjevzgojapes

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 11. 2020
Monografija Šentrupert 500 let - Razstava o smučanju na Zelenici

Monografija Šentrupert 500 let - Razstava o smučanju na Zelenici

kulturaRobert PeskarAndrej Martin Kostelec

Kulturni utrinki

Monografija Šentrupert 500 let - Razstava o smučanju na Zelenici

VEČ ...|9. 11. 2020
Monografija Šentrupert 500 let - Razstava o smučanju na Zelenici

Jože Bartolj

kulturaRobert PeskarAndrej Martin Kostelec

Naš gost

VEČ ...|3. 10. 2020
Marko Kravos

Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

Marko Kravos

Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

pesnikpoezijaTrstTržaški SlovenciDruštvo bralna značka

Naš gost

Marko Kravos
Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.
VEČ ...|3. 10. 2020
Marko Kravos
Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

Damijana Medved

pesnikpoezijaTrstTržaški SlovenciDruštvo bralna značka

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Doživetja narave

VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Doživetja narave

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.
VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Informativni prispevki

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.
VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Radijski roman

VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?
VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.
VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

knjigahumorprijateljipes

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?
VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipes

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|3. 7. 2019
Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

pesživalisvetovanje

Svetovalnica

Pes potrebuje vzgojo
V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?
VEČ ...|3. 7. 2019
Pes potrebuje vzgojo
V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Tanja Dominko

pesživalisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 6. 2019
Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman

Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman

Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Urška PereničLuiza PesjakBeatin dnevnik

Kulturni utrinki

Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman
Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.
VEČ ...|13. 6. 2019
Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman
Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Jože Bartolj

Urška PereničLuiza PesjakBeatin dnevnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

kulturapesništvoarhitektura

Kulturni utrinki

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.
VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

Marjan Bunič

kulturapesništvoarhitektura

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Kulturni utrinki

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.
VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Jože Bartolj

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Duhovna misel

VEČ ...|4. 3. 2021
Si grm ali drevo?

Bil je bogatin, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se dan na dan sijajno …

Si grm ali drevo?

Bil je bogatin, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se dan na dan sijajno …

Tomaž Kete

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|27. 2. 2021
Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|26. 2. 2021
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 3. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. marec 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. marec 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 3. 2021
Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Radijski roman

VEČ ...|4. 3. 2021
Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 3. 2021
293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

Matjaž Merljak, Mateja Feltrin Novljan, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 3. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan