Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|3. 7. 2019
Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

pesživalisvetovanje

Svetovalnica

Pes potrebuje vzgojo
V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?
VEČ ...|3. 7. 2019
Pes potrebuje vzgojo
V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Tanja Dominko

pesživalisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 6. 2019
Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman

Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman

Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Urška PereničLuiza PesjakBeatin dnevnik

Kulturni utrinki

Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman
Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.
VEČ ...|13. 6. 2019
Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman
Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Jože Bartolj

Urška PereničLuiza PesjakBeatin dnevnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

kulturapesništvoarhitektura

Kulturni utrinki

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.
VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

Marjan Bunič

kulturapesništvoarhitektura

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Kulturni utrinki

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.
VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Jože Bartolj

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Jože Bartolj

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 9. 2019
Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Slavi Košir

družbakmetijstvopogovor

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|13. 9. 2019
Dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar

V tokratni oddaji je o svojem doživljanju gora, navpičnic v skalah in večnega ledu spregovoril aktualni dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar.

Dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar

V tokratni oddaji je o svojem doživljanju gora, navpičnic v skalah in večnega ledu spregovoril aktualni dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar.

Blaž Lesnik

naravapogovoršportLuka Stražarzlati cepin

Via positiva

VEČ ...|19. 9. 2019
Kreativnost postaja med najbolj zaželenimi veščinami poslovnega sveta

Simona Roškar je komunikatorka, ekonomistka, predavateljica, mednarodna licencirana trenerka kreativnosti, ki verjame v velike ideje in številne majhne korake, ki pripeljejo do rezultatov. Kreativnost je pogonska energija življenja, pa tudi uspešnih podjetij.

Kreativnost postaja med najbolj zaželenimi veščinami poslovnega sveta

Simona Roškar je komunikatorka, ekonomistka, predavateljica, mednarodna licencirana trenerka kreativnosti, ki verjame v velike ideje in številne majhne korake, ki pripeljejo do rezultatov. Kreativnost je pogonska energija življenja, pa tudi uspešnih podjetij.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 9. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 9. 2019
Razstavi Poljski med drugo svetovno vojno in Stara Sava - Oko besede v Murski Soboti - Hiša kulture Celje

V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled dokumentarna razstava „Boj in trpljenje. Poljski državljani med drugo svetovno vojno”.Na Jesenicah si lahko ogledate razstavo Stara Sava - dediščina, umetnost, razvedrilo. Danes se začenja tridnevno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede.Hiša kulture Celje v letošnjo jubilejno, deseto sezono vstopa s sloganom Deset.

Razstavi Poljski med drugo svetovno vojno in Stara Sava - Oko besede v Murski Soboti - Hiša kulture Celje

V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled dokumentarna razstava „Boj in trpljenje. Poljski državljani med drugo svetovno vojno”.Na Jesenicah si lahko ogledate razstavo Stara Sava - dediščina, umetnost, razvedrilo. Danes se začenja tridnevno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede.Hiša kulture Celje v letošnjo jubilejno, deseto sezono vstopa s sloganom Deset.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Družina

VEČ ...|19. 9. 2019
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura

Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.

Jernej Pisk: Kolesarska učna ura

Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.

Jernej Pisk

športkomentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor