Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.