Za sožitje

VEČ ...|26. 7. 2022
Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovorodnosi

Za sožitje

Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

VEČ ...|26. 7. 2022
Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovorodnosi

Za sožitje

VEČ ...|24. 5. 2022
Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

medgeneracijsko sožitjeodnosipogovordružbaduhovnost

Za sožitje

Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

VEČ ...|24. 5. 2022
Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Nataša Ličen

medgeneracijsko sožitjeodnosipogovordružbaduhovnost

Za sožitje

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjesvetovanjevzgoja

Za sožitje

Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjesvetovanjevzgoja

Za sožitje

VEČ ...|25. 1. 2022
Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovorvzgojaodnosi

Za sožitje

Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

VEČ ...|25. 1. 2022
Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovorvzgojaodnosi

Za sožitje

VEČ ...|23. 11. 2021
Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovorkultura

Za sožitje

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

VEČ ...|23. 11. 2021
Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovorkultura

Za sožitje

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosisvetovanjepogovor

Za sožitje

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosisvetovanjepogovor

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Za sožitje

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Za sožitje

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentardružbapolitika

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Moja zgodba

VEČ ...|7. 8. 2022
Anica Rahne - pričevanje 2

Oddaja Moja zgodba tokrat prinaša drugi del pričevanja Anice Rahne iz Šujice pri Dobrovi. Kljub skoraj 90. letom ima gospa še vedno izjemen spomin in tako nam je v drugem delu pričevanja spregovorila o poboju družine Hudnik, o Dolničarjevih, umoru bratov Birtič in drugih dogodkih iz njenih krajev v času med in po drugi svetovni vojni. Prisluhnite ob 20.h.

Anica Rahne - pričevanje 2

Oddaja Moja zgodba tokrat prinaša drugi del pričevanja Anice Rahne iz Šujice pri Dobrovi. Kljub skoraj 90. letom ima gospa še vedno izjemen spomin in tako nam je v drugem delu pričevanja spregovorila o poboju družine Hudnik, o Dolničarjevih, umoru bratov Birtič in drugih dogodkih iz njenih krajev v času med in po drugi svetovni vojni. Prisluhnite ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnica Rahne

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 8. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. avgust 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. avgust 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 8. 2022
Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Robert Božič

kmetijstvonaravahribovske kmetije

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 8. 2022
Ana Toroš o manj znanem Alojzu Gradniku

Spominjamo se

VEČ ...|9. 8. 2022
Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 8. 2022
Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Marjan Bunič

svetovanjepromet