Damjana Fortunat Černilogar o monografiji o Simonu Gregorčiču

Ob 180. obletnici rojstva najslavnejšega posoškega pesnika Simona Gregorčiča je Tolminski muzej poskrbel za knjižno monografijo z naslovom Simon Gregorčič – soški slavec. Avtorica dela, ki je oblikovano kot neke vrste vodnik po pesnikovem življenju, delu in odmevnosti, je direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Prisluhnili ste ji lahko v minutah za kulturo.

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala. 

Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.