Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

spominpolitikaAlojz RebulaJanko KosMarko SnojVinko OšlakBrane Senegačnik

Moja zgodba

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlojz RebulaJanko KosMarko SnojVinko OšlakBrane Senegačnik

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 11. 2024
Matej Grošelj o zaslišanju Marte Kos

Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj. 

Matej Grošelj o zaslišanju Marte Kos

Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj. 

infokomentarzaslisanjekosbruseljeu

Informativni prispevki

Matej Grošelj o zaslišanju Marte Kos

Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj. 

VEČ ...|8. 11. 2024
Matej Grošelj o zaslišanju Marte Kos

Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj. 

Marcel Krek

infokomentarzaslisanjekosbruseljeu

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2024
Martin Gregorc 80 let MoPZ Srečko Kosovel

V oddaji o kulturi ste slišali predstavitev koncerta ob 80. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Koncert bo 27. oktobra, ob 19h, v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi. Ob tem pomembnem jubileju bo zbor predstavil tudi zbornik. Z nami je bil predsednik zbora Martin Gregorc.

Martin Gregorc 80 let MoPZ Srečko Kosovel

V oddaji o kulturi ste slišali predstavitev koncerta ob 80. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Koncert bo 27. oktobra, ob 19h, v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi. Ob tem pomembnem jubileju bo zbor predstavil tudi zbornik. Z nami je bil predsednik zbora Martin Gregorc.

kulturaglasbaMartin Gregorcmoški zbor Srečko Kosovel

Kulturni utrinki

Martin Gregorc 80 let MoPZ Srečko Kosovel

V oddaji o kulturi ste slišali predstavitev koncerta ob 80. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Koncert bo 27. oktobra, ob 19h, v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi. Ob tem pomembnem jubileju bo zbor predstavil tudi zbornik. Z nami je bil predsednik zbora Martin Gregorc.

VEČ ...|22. 10. 2024
Martin Gregorc 80 let MoPZ Srečko Kosovel

V oddaji o kulturi ste slišali predstavitev koncerta ob 80. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Koncert bo 27. oktobra, ob 19h, v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi. Ob tem pomembnem jubileju bo zbor predstavil tudi zbornik. Z nami je bil predsednik zbora Martin Gregorc.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMartin Gregorcmoški zbor Srečko Kosovel

Nedeljski klepet

VEČ ...|1. 9. 2024
Menopavza

V septembrskem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o tem, kako se lahko z občutji hvaležnosti bolje zasidramo v sedanji trenutek in polno živimo sedanjost ter ne bežimo med spomine ali nedoločno prihodnost. Posebna pozornost je bila namenjena obdobju menopavze, ki je uvod v neko novo obdobje, ko je na preizkušnji zavedanje lastne ženskosti, pa tudi partnerski odnos, obenem pa je to obdobje, ko iščemo globlji stik z Bogom.

Menopavza

V septembrskem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o tem, kako se lahko z občutji hvaležnosti bolje zasidramo v sedanji trenutek in polno živimo sedanjost ter ne bežimo med spomine ali nedoločno prihodnost. Posebna pozornost je bila namenjena obdobju menopavze, ki je uvod v neko novo obdobje, ko je na preizkušnji zavedanje lastne ženskosti, pa tudi partnerski odnos, obenem pa je to obdobje, ko iščemo globlji stik z Bogom.

Janja Frelih Gorjancmenopavzastaranježivljenježenskost

Nedeljski klepet

Menopavza

V septembrskem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o tem, kako se lahko z občutji hvaležnosti bolje zasidramo v sedanji trenutek in polno živimo sedanjost ter ne bežimo med spomine ali nedoločno prihodnost. Posebna pozornost je bila namenjena obdobju menopavze, ki je uvod v neko novo obdobje, ko je na preizkušnji zavedanje lastne ženskosti, pa tudi partnerski odnos, obenem pa je to obdobje, ko iščemo globlji stik z Bogom.

VEČ ...|1. 9. 2024
Menopavza

V septembrskem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o tem, kako se lahko z občutji hvaležnosti bolje zasidramo v sedanji trenutek in polno živimo sedanjost ter ne bežimo med spomine ali nedoločno prihodnost. Posebna pozornost je bila namenjena obdobju menopavze, ki je uvod v neko novo obdobje, ko je na preizkušnji zavedanje lastne ženskosti, pa tudi partnerski odnos, obenem pa je to obdobje, ko iščemo globlji stik z Bogom.

Damijana Medved

Janja Frelih Gorjancmenopavzastaranježivljenježenskost

Pogovor o

VEČ ...|7. 8. 2024
Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

politikaživljenjeNataša Pirc Musarvizijapolitično sodelovanjestrateške reformedavčna reformazdravstvena oskrbademokracijavojna v Ukrajinistrpnostraznolikostdialogspoštovanje

Pogovor o

Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|7. 8. 2024
Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Tanja Dominko

politikaživljenjeNataša Pirc Musarvizijapolitično sodelovanjestrateške reformedavčna reformazdravstvena oskrbademokracijavojna v Ukrajinistrpnostraznolikostdialogspoštovanje

Via positiva

VEČ ...|8. 2. 2024
Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

družbasvetovanjeizobraževanjejezikoslovje

Via positiva

Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

VEČ ...|8. 2. 2024
Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

Nataša Ličen

družbasvetovanjeizobraževanjejezikoslovje

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 12. 2023
Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

vzgojasvetovanjestarostAleksandra KosecRadi pišemo z rokospominimožganistarejši

Modrost v očeh

Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

VEČ ...|26. 12. 2023
Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

Damijana Medved

vzgojasvetovanjestarostAleksandra KosecRadi pišemo z rokospominimožganistarejši

Moja zgodba

VEČ ...|30. 7. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 3

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra 2022, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. Tokrat lahko prisluhnete književnemu teoretiku, zgodovinarju in kritiku, sicer Pučnikovemu sopotniku, dr. Janku Kosu. Naslov njegovega predavanja je bil Jože Pučnik naš sodobnik!

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 3

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra 2022, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. Tokrat lahko prisluhnete književnemu teoretiku, zgodovinarju in kritiku, sicer Pučnikovemu sopotniku, dr. Janku Kosu. Naslov njegovega predavanja je bil Jože Pučnik naš sodobnik!

spominpolitikaJože PučnikJanko KosPučnikov simpozijMuzej slovenske osamosvojitvePučnik naš sodobnik

Moja zgodba

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 3

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra 2022, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. Tokrat lahko prisluhnete književnemu teoretiku, zgodovinarju in kritiku, sicer Pučnikovemu sopotniku, dr. Janku Kosu. Naslov njegovega predavanja je bil Jože Pučnik naš sodobnik!

VEČ ...|30. 7. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 3

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra 2022, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. Tokrat lahko prisluhnete književnemu teoretiku, zgodovinarju in kritiku, sicer Pučnikovemu sopotniku, dr. Janku Kosu. Naslov njegovega predavanja je bil Jože Pučnik naš sodobnik!

Jože Bartolj

spominpolitikaJože PučnikJanko KosPučnikov simpozijMuzej slovenske osamosvojitvePučnik naš sodobnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|22. 11. 2024
Igor Bahovec: Slišati, srečati, delovati: o srcu, kulturi dialoga, bratski ljubezni in dobroti

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. 

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Slišati, srečati, delovati: o srcu, kulturi dialoga, bratski ljubezni in dobroti

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. 

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnostodnosi

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2024
Odpuščanje

Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.

Odpuščanje

Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.

Tadej Sadar

odpuščanjekrivda

Za življenje

VEČ ...|16. 11. 2024
Kako iskati in najti luč smisla

Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.

Kako iskati in najti luč smisla

Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlojz RebulaJanko KosMarko SnojVinko OšlakBrane Senegačnik

Naš pogled

VEČ ...|19. 11. 2024
Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko

komentar

Dogodki

VEČ ...|23. 11. 2024
Dogodki

Spominjamo se

VEČ ...|23. 11. 2024
Spominjamo se dne 23. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 11. 2024
Ljubljana, Celje, Podčetrtek, Radomlje, Preddvor

Poročali smo o gradnji kampusa ljubljanske medicinske fakultete, decembrskem dogajanju v Celju, začetku prazničnega dogajanja v Arboretumu Volčji Potok, odprtju drsališča na strehi nakupovalnega središča Aleja, poslovanju in načrtih Term Olimia, novi športni dvorani v občini Preddvor.

Ljubljana, Celje, Podčetrtek, Radomlje, Preddvor

Poročali smo o gradnji kampusa ljubljanske medicinske fakultete, decembrskem dogajanju v Celju, začetku prazničnega dogajanja v Arboretumu Volčji Potok, odprtju drsališča na strehi nakupovalnega središča Aleja, poslovanju in načrtih Term Olimia, novi športni dvorani v občini Preddvor.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|23. 11. 2024
Sedi na en stol

Svetovno znani italijanski tenorist Luciano Pavarotti se ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Sedi na en stol

Svetovno znani italijanski tenorist Luciano Pavarotti se ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost