Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Naš gost
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Naš gost
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Naš gost
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Naš gost
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Doživetja narave
Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.
Doživetja narave
Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.
Kulturni utrinki
Farno Kulturno Društvo Koroška Bela se bo tudi letos spomnilo tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali vas Koroško Belo leta 1917, ko so italijanska letala bombardirala vas, ki je skoraj v celoti pogorela. V sredo, 14. avgusta ob 20.30, bodo na prostoru pred cerkvijo sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli dogodek tudi primerno obeležili. O tem je v imenu organizatorjev spregovoril Andrej Palovšnik.
Kulturni utrinki
Farno Kulturno Društvo Koroška Bela se bo tudi letos spomnilo tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali vas Koroško Belo leta 1917, ko so italijanska letala bombardirala vas, ki je skoraj v celoti pogorela. V sredo, 14. avgusta ob 20.30, bodo na prostoru pred cerkvijo sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli dogodek tudi primerno obeležili. O tem je v imenu organizatorjev spregovoril Andrej Palovšnik.
Kulturni utrinki
Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizarja gledališko predstavo Martin KRPAN, Frana Levstika s številno igralsko zasedbo, ki jo bodo v režiji Gregorja Čušina odigrali na prostem, v Pristavi v Javorniškem Rovtu. Na predstavo v petek, 21. junija, ob 21.h nas je v pogovoru povabil režiser Gregor Čušin!
Kulturni utrinki
Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizarja gledališko predstavo Martin KRPAN, Frana Levstika s številno igralsko zasedbo, ki jo bodo v režiji Gregorja Čušina odigrali na prostem, v Pristavi v Javorniškem Rovtu. Na predstavo v petek, 21. junija, ob 21.h nas je v pogovoru povabil režiser Gregor Čušin!
Naš gost
Ker je bila prva, ki je koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.
Naš gost
Ker je bila prva, ki je koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.
Spoznanje več, predsodek manj
Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. oktober 2025 ob 05-ih
Duhovna misel
V Jezusovem trpljenju in vstajenju se nam Bog predstavlja kot čakajoči Bog. To je drugi vidik čakanja, ki zadeva naše celotno duhovno življenje. Zato bi rad ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Sol in luč
Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.
Via positiva
Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ob dnevu avstrijske republike, ki ga v naši severni sosedi praznujejo 26. oktobra, bo potekalo več dvojezičnih kulturnih prireditev Dober dan, sosed, ki jih pripravljajo domača kulturna oz. prosvetna društva ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Tokrat bo v ospredju leto spominjanja. Prva prireditev bo nocoj v Mestni hiši v Borovljah, kjer bo nastopil tudi Komorni zbor SPD Borovlje; misli k prazniku bo imel nekdanji predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Valentin Sima. Jutri bo Dober večer, sosed z obširnim programom potekal v Lepenski šoli. Med drugim bosta Karla Haderlap in Jozi Pasterk pripovedovala zgodbe, brala bo Nika Skudnik, nastopil bo glasbenik Tomaž Boškin. V Kulturnem domu v Dobrli vas bodo jutri nastopili mladinski zbor Sweethearts, mešani pevski zbor Srce, Artphonica iz Celovca, hkrati bo tudi prezentacija dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca o usvajanju jezika v predšolskem obdobju. Slavnostni govor bo imel odvetnik mag. Rudi Vouk. Na Radišah bo prireditev potekala v nedeljo v Kulturnem domu, sodelujeta pevski skupini tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva in duo FinePulse, misli ob prazniku pripravlja direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch.
Kulturni utrinki
Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.