Moja zgodba

VEČ ...|3. 3. 2024
Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

spominpolitikaJože DežmanHuda jama15 let Hude jame

Moja zgodba

Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

VEČ ...|3. 3. 2024
Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanHuda jama15 let Hude jame

Doživetja narave

VEČ ...|10. 3. 2023
Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

kraški svetbreznajameKaninsko pogorjejamarska zvezageografijanarava

Doživetja narave

Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

VEČ ...|10. 3. 2023
Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

Blaž Lesnik

kraški svetbreznajameKaninsko pogorjejamarska zvezageografijanarava

Doživetja narave

VEČ ...|6. 1. 2023
V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

vesoljeastronomijanaravagalaksijeJames WebbteleskopGoChilleizobraževanje

Doživetja narave

V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

VEČ ...|6. 1. 2023
V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

Blaž LesnikBoris Kham

vesoljeastronomijanaravagalaksijeJames WebbteleskopGoChilleizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

spominživljenjegeografijakrasbreznapedagogikageomorfologijajamešolska geografija

Naš gost

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Radio Ognjišče

spominživljenjegeografijakrasbreznapedagogikageomorfologijajamešolska geografija

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 3. 2022
Društvo Verjamem vate iz Domžal za osebe s posebnimi potrebami

Januarja 2014 je Vesna Goršek skupaj s prijateljico Alenko združila moči. Ustanovili sta Društvo Verjamem vate. Njuno vodilo je predvsem spoznanje, da je lahko tudi družina z otrokom s posebnimi potrebami srečna. Zakaj je drugačnost zanju nekaj edinstvenega in zakaj sta ustanovila Društvo? Prisluhnite. 

Društvo Verjamem vate iz Domžal za osebe s posebnimi potrebami

Januarja 2014 je Vesna Goršek skupaj s prijateljico Alenko združila moči. Ustanovili sta Društvo Verjamem vate. Njuno vodilo je predvsem spoznanje, da je lahko tudi družina z otrokom s posebnimi potrebami srečna. Zakaj je drugačnost zanju nekaj edinstvenega in zakaj sta ustanovila Društvo? Prisluhnite. 

društvo Verjamem vateposebnosti Downovega sindromadrugačnost

Življenje išče pot

Društvo Verjamem vate iz Domžal za osebe s posebnimi potrebami

Januarja 2014 je Vesna Goršek skupaj s prijateljico Alenko združila moči. Ustanovili sta Društvo Verjamem vate. Njuno vodilo je predvsem spoznanje, da je lahko tudi družina z otrokom s posebnimi potrebami srečna. Zakaj je drugačnost zanju nekaj edinstvenega in zakaj sta ustanovila Društvo? Prisluhnite. 

VEČ ...|30. 3. 2022
Društvo Verjamem vate iz Domžal za osebe s posebnimi potrebami

Januarja 2014 je Vesna Goršek skupaj s prijateljico Alenko združila moči. Ustanovili sta Društvo Verjamem vate. Njuno vodilo je predvsem spoznanje, da je lahko tudi družina z otrokom s posebnimi potrebami srečna. Zakaj je drugačnost zanju nekaj edinstvenega in zakaj sta ustanovila Društvo? Prisluhnite. 

s. Meta Potočnik

društvo Verjamem vateposebnosti Downovega sindromadrugačnost

Doživetja narave

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Doživetja narave

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Blaž Lesnik

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Doživetja narave

VEČ ...|24. 9. 2021
Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

naravaokoljevodaekologijajamekraški svetVelika planinaKamniška Bistricajamarji

Doživetja narave

Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

VEČ ...|24. 9. 2021
Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Blaž Lesnik

naravaokoljevodaekologijajamekraški svetVelika planinaKamniška Bistricajamarji

Doživetja narave

VEČ ...|21. 8. 2020
Jamski svet Velike planine

Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.

Jamski svet Velike planine

Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.

jamenarava

Doživetja narave

Jamski svet Velike planine
Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.
VEČ ...|21. 8. 2020
Jamski svet Velike planine
Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.

Blaž Lesnik

jamenarava

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|13. 5. 2025
Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Radio Ognjišče

komentar

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Radijski roman

VEČ ...|15. 5. 2025
Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 5. 2025
Eva Sršen, Massiel, Severine, Brotherhood of Man

V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard  – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens -  Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ... 

Eva Sršen, Massiel, Severine, Brotherhood of Man

V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard  – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens -  Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan