Raziskave kažejo, da vse več otrok pri vedno nižji starosti neomejeno in precej časa dnevno brska po internetu. To to seveda povečuje njihovo izpostavljenost nevarnosti in zlorabam preko spleta. Kako storilci izkoristijo naivnost otrok in na kaj morajo biti pozorni starši, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec.
Raziskave kažejo, da vse več otrok pri vedno nižji starosti neomejeno in precej časa dnevno brska po internetu. To to seveda povečuje njihovo izpostavljenost nevarnosti in zlorabam preko spleta. Kako storilci izkoristijo naivnost otrok in na kaj morajo biti pozorni starši, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec.
Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).
Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).
Kdaj govorimo o odvisnosti od interneta, kako jo prepoznamo, kaj lahko naredimo za preventivo in kako lahko v družinah oblikujemo in uvedemo e-pravila in e-bonton? O tem smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici z iz Rok Gumzej iz Logouta, centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta.
Kdaj govorimo o odvisnosti od interneta, kako jo prepoznamo, kaj lahko naredimo za preventivo in kako lahko v družinah oblikujemo in uvedemo e-pravila in e-bonton? O tem smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici z iz Rok Gumzej iz Logouta, centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta.
Razna spletna družabna omrežja naj bi nam bila v pomoč in razvedrilo, pa vendar z njimi prihaja veliko nevarnosti. Med mladimi tudi zavedno ali nezavedno ustrahovanje ... O temnih plateh (predvsem instagrama) z Ano Ahačévčič.
Razna spletna družabna omrežja naj bi nam bila v pomoč in razvedrilo, pa vendar z njimi prihaja veliko nevarnosti. Med mladimi tudi zavedno ali nezavedno ustrahovanje ... O temnih plateh (predvsem instagrama) z Ano Ahačévčič.
Februar je mesec varne rabe interneta. O njegovih pasteh, zlorabah in posledicah, s katerimi se soočajo tako otroci kot mladi pa tudi starejši na področju odnosov, spolnosti in samopodobe, smo se pogovarjali z gosti Mašo Blaznik, Markom Puschnerjem in Rokom Gumzejem.
Februar je mesec varne rabe interneta. O njegovih pasteh, zlorabah in posledicah, s katerimi se soočajo tako otroci kot mladi pa tudi starejši na področju odnosov, spolnosti in samopodobe, smo se pogovarjali z gosti Mašo Blaznik, Markom Puschnerjem in Rokom Gumzejem.
Spletna prodaja je zaradi epidemije izredno poskočila, hkrati pa se je s tem povečalo tudi število različnih spletnih zlorab. Ena od njih je povezana s kreditnimi karticami,v zadnjem napadu je samo v nekaj urah nasedlo več kot sto Slovencev. Na kaj moramo biti pozorni pri naročilih po spletu? Naša gostja v Svetovalnici je bila Jasmina Mešić iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost.
Spletna prodaja je zaradi epidemije izredno poskočila, hkrati pa se je s tem povečalo tudi število različnih spletnih zlorab. Ena od njih je povezana s kreditnimi karticami,v zadnjem napadu je samo v nekaj urah nasedlo več kot sto Slovencev. Na kaj moramo biti pozorni pri naročilih po spletu? Naša gostja v Svetovalnici je bila Jasmina Mešić iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost.
December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
Z nami je bil namestnik informacijsekga pooblaščenca mag. Andrej Tomšič. Zanimalo nas je, zakaj je pomembno, da na internetu ne puščamo osebnih podatkov. Zakaj gigant Google 340 krat na dan na našem mobilnem telefenu beleži našo lokacijo?
Neki mož se je postaral, ljudem pa je rekel, da ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!
Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar, Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ...
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«