Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 10. 2022
Noč godbe Dobrova Polhov Gradec

Noč godbe Dobrova Polhov Gradec

kulturaglasbagodbaDobrova Polhov Gradec

Kulturni utrinki

Noč godbe Dobrova Polhov Gradec
VEČ ...|19. 10. 2022
Noč godbe Dobrova Polhov Gradec

Jure Sešek

kulturaglasbagodbaDobrova Polhov Gradec

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 10. 2021
10 let Godbe Dobrova Polhov Gradec

Godba Dobrova Polhov Gradec praznuje deset let delovanja. Predsednik Borut Dolinar in podpredsednik Gregor Čuden sta predstavila koncert ob obletnici, nekaj utrinkov minulih let in pomen orkestra za občini.

10 let Godbe Dobrova Polhov Gradec

Godba Dobrova Polhov Gradec praznuje deset let delovanja. Predsednik Borut Dolinar in podpredsednik Gregor Čuden sta predstavila koncert ob obletnici, nekaj utrinkov minulih let in pomen orkestra za občini.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmgodba dobrova polhov gradec

Kulturni utrinki

10 let Godbe Dobrova Polhov Gradec

Godba Dobrova Polhov Gradec praznuje deset let delovanja. Predsednik Borut Dolinar in podpredsednik Gregor Čuden sta predstavila koncert ob obletnici, nekaj utrinkov minulih let in pomen orkestra za občini.

VEČ ...|20. 10. 2021
10 let Godbe Dobrova Polhov Gradec

Godba Dobrova Polhov Gradec praznuje deset let delovanja. Predsednik Borut Dolinar in podpredsednik Gregor Čuden sta predstavila koncert ob obletnici, nekaj utrinkov minulih let in pomen orkestra za občini.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmgodba dobrova polhov gradec

Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 10. 2021
Oktober z Mavrico in godbo

Obiskala nas je Melita Košir, urednica Mavrice. Zazrli smo se v jesenski mesec, ki mu je odtekla že polovica lepega. Pa vendar ni bilo prepozno za pogovor o rožnem vencu, misijonih in dobrem delu. Gostili smo tudi mlade godbenike, ki vabijo na koncert.

Oktober z Mavrico in godbo

Obiskala nas je Melita Košir, urednica Mavrice. Zazrli smo se v jesenski mesec, ki mu je odtekla že polovica lepega. Pa vendar ni bilo prepozno za pogovor o rožnem vencu, misijonih in dobrem delu. Gostili smo tudi mlade godbenike, ki vabijo na koncert.

otrocimladiglasbaduhovnostMavricamelita koširgodba dobrova polhov gradec

Sobotna iskrica

Oktober z Mavrico in godbo

Obiskala nas je Melita Košir, urednica Mavrice. Zazrli smo se v jesenski mesec, ki mu je odtekla že polovica lepega. Pa vendar ni bilo prepozno za pogovor o rožnem vencu, misijonih in dobrem delu. Gostili smo tudi mlade godbenike, ki vabijo na koncert.

VEČ ...|16. 10. 2021
Oktober z Mavrico in godbo

Obiskala nas je Melita Košir, urednica Mavrice. Zazrli smo se v jesenski mesec, ki mu je odtekla že polovica lepega. Pa vendar ni bilo prepozno za pogovor o rožnem vencu, misijonih in dobrem delu. Gostili smo tudi mlade godbenike, ki vabijo na koncert.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostMavricamelita koširgodba dobrova polhov gradec

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 11. 2019
Slomškova hiša v Celovcu in poučevanje slovenščine v Gradcu

V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.

Slomškova hiša v Celovcu in poučevanje slovenščine v Gradcu

V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.

rojakiinfocelovecgradecavstralija

Slovencem po svetu in domovini

Slomškova hiša v Celovcu in poučevanje slovenščine v Gradcu
V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.
VEČ ...|24. 11. 2019
Slomškova hiša v Celovcu in poučevanje slovenščine v Gradcu
V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.

Matjaž Merljak

rojakiinfocelovecgradecavstralija

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 7. 2025
Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Duhovna misel

VEČ ...|9. 7. 2025
Satanovi blagri

Blagor tistim, ki so ob nedeljah utrujeni in zaposleni, da ne morejo v cerkev, zakaj ti so moji najboljši sodelavci. Blagor tistim, ki se ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Satanovi blagri

Blagor tistim, ki so ob nedeljah utrujeni in zaposleni, da ne morejo v cerkev, zakaj ti so moji najboljši sodelavci. Blagor tistim, ki se ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 7. 2025
Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 7. 2025
Jeseni bo simpozij ob 600 letnici smrti Veronike Deseniške

Muzikolog dr. Franc Križnar nam je predstavil simpozij ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru.

Jeseni bo simpozij ob 600 letnici smrti Veronike Deseniške

Muzikolog dr. Franc Križnar nam je predstavil simpozij ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru.

Jože Bartolj

kulturasimpozij Veronika DeseniškaFranc Križnar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 7. 2025
Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|9. 7. 2025
Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče