Življenje išče pot

VEČ ...|9. 9. 2024
Kako malo je potrebno za veselje

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

Kako malo je potrebno za veselje

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

downov sindromglasbavključevanje

Življenje išče pot

Kako malo je potrebno za veselje

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

VEČ ...|9. 9. 2024
Kako malo je potrebno za veselje

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

s. Meta Potočnik

downov sindromglasbavključevanje

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 3. 2024
Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

Downov sindromstereotipizaposlovanje

Življenje išče pot

Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

VEČ ...|20. 3. 2024
Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

s. Meta Potočnik

Downov sindromstereotipizaposlovanje

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 3. 2023
Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Downov sindrominkluzijaDruga violinaAtelje 21Skrbovinca

Vstani in hodi

Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

VEČ ...|26. 3. 2023
Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Damijana Medved

Downov sindrominkluzijaDruga violinaAtelje 21Skrbovinca

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 3. 2022
Osebe z Downovim sindromom v naši sredi

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

Osebe z Downovim sindromom v naši sredi

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

duhovnostsvetovanjeDownov sindrom in vključevanje v družbotalentiosebna izkušnja staršev

Življenje išče pot

Osebe z Downovim sindromom v naši sredi

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

VEČ ...|28. 3. 2022
Osebe z Downovim sindromom v naši sredi

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjeDownov sindrom in vključevanje v družbotalentiosebna izkušnja staršev

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|8. 10. 2024
Prevzemati kmetijo, ko prihodnot ni predvidljiva?

In časa zmanjka. Preobremenitve, ki postanejo stalnica, pritiskajo ob zid in načenjajo zdravje. Stres neizprosno terja svoje in vsak normalen mlad in izobražen človek se ozre okrog sebe in vpraša: »Kaj je meni tega treba?« »Zakaj moji vrstniki lahko hodijo 8 ur v službo, imajo čas zase, za družino, čas za prijatelje in prosti čas in dopust in ...«

Prevzemati kmetijo, ko prihodnot ni predvidljiva?

In časa zmanjka. Preobremenitve, ki postanejo stalnica, pritiskajo ob zid in načenjajo zdravje. Stres neizprosno terja svoje in vsak normalen mlad in izobražen človek se ozre okrog sebe in vpraša: »Kaj je meni tega treba?« »Zakaj moji vrstniki lahko hodijo 8 ur v službo, imajo čas zase, za družino, čas za prijatelje in prosti čas in dopust in ...«

Robert Božič

komentarkmetijekmečki sirarjidopolnilna dejavnost na kmetiji

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2024
Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Tanja Dominko

spominživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|14. 10. 2024
Dvanajst mladeničev

Francoski znanstvenik Louis Pasteur je hodil na počitnice ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Dvanajst mladeničev

Francoski znanstvenik Louis Pasteur je hodil na počitnice ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|11. 10. 2024
O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

dr. Janez Juhant

komentardr. Janez Juhantsodelovanjedružbavrednoteprihodnost

Sol in luč

VEČ ...|8. 10. 2024
Anselm Grün nas v knjigi »Najti notranji mir« uči umetnosti vrvohodstva v življenju.

Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«

Anselm Grün nas v knjigi »Najti notranji mir« uči umetnosti vrvohodstva v življenju.

Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«

Tadej Sadar

odnosisvetovanjeduhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 10. 2024
Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|14. 10. 2024
Dobro delo, dobro dene

V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.

Dobro delo, dobro dene

V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 10. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2024
Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

Matjaž Merljak

družbarojaki