Življenje išče pot

VEČ ...|27. 10. 2025
Moj brat z Downovim sindromom me uči, da je lepo živeti.

Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.

Moj brat z Downovim sindromom me uči, da je lepo živeti.

Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.

Downov sindromPohod za življenjedružina

Življenje išče pot

Moj brat z Downovim sindromom me uči, da je lepo živeti.

Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.

VEČ ...|27. 10. 2025
Moj brat z Downovim sindromom me uči, da je lepo živeti.

Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.

s. Meta Potočnik

Downov sindromPohod za življenjedružina

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 9. 2024
Kako malo je potrebno za veselje

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

Kako malo je potrebno za veselje

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

downov sindromglasbavključevanje

Življenje išče pot

Kako malo je potrebno za veselje

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

VEČ ...|9. 9. 2024
Kako malo je potrebno za veselje

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

s. Meta Potočnik

downov sindromglasbavključevanje

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 3. 2024
Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

Downov sindromstereotipizaposlovanje

Življenje išče pot

Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

VEČ ...|20. 3. 2024
Usposabljanje in zaposlovanje oseb z Downovim sindromom

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

s. Meta Potočnik

Downov sindromstereotipizaposlovanje

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 3. 2023
Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Downov sindrominkluzijaDruga violinaAtelje 21Skrbovinca

Vstani in hodi

Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

VEČ ...|26. 3. 2023
Vključevanje oseb z Downovim sindromom

V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.

Damijana Medved

Downov sindrominkluzijaDruga violinaAtelje 21Skrbovinca

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 3. 2022
Osebe z Downovim sindromom v naši sredi

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

Osebe z Downovim sindromom v naši sredi

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

duhovnostsvetovanjeDownov sindrom in vključevanje v družbotalentiosebna izkušnja staršev

Življenje išče pot

Osebe z Downovim sindromom v naši sredi

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

VEČ ...|28. 3. 2022
Osebe z Downovim sindromom v naši sredi

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjeDownov sindrom in vključevanje v družbotalentiosebna izkušnja staršev

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Komentar tedna

VEČ ...|24. 10. 2025
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Tadej Sadar

komentar

Naš gost

VEČ ...|25. 10. 2025
Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Maja Morela

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|25. 10. 2025
Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 10. 2025
Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaLuka Debevec MayerBrane Senegačnik

Spominjamo se

VEČ ...|28. 10. 2025
Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Svetovalnica

VEČ ...|28. 10. 2025
Vpliv onesnaženega zraka na pljuča

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.

Vpliv onesnaženega zraka na pljuča

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje