Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja?
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja?
V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.
V oddaji smo govorili o možnostih vključevanja oseb z Downovim sindromom, povedali, s kakšnimi stiskami in izzivi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in kje lahko najdejo pomoč in informacije. Predstavili smo tudi primere dobrih praks vključevanja oseb z Downovim sindromom: restavracijo Druga violina, trgovino Skrbovinca, pekarno Janeza dela in zaposlitveni center Atelje 21. Naša sogovornica je bila dr. Valerija Bužan, predsednica Društva Downov sindrom Slovenija.
21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.
21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.
Naša gostja v nedeljski kmetijsski oddaji je Polona Globočnik, ki na Dunaju deluje na avstrijski Kmetijski zbornici. Z njo smo se pogovarjali o EU enoletni preložitvi začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. V drugem delu pa je mag. Miran Mihelič, dir. Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnil terminske roke za izdajo odločb za OMD plačila.
Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
V srednjem veku se je neka žena odpravila v oddaljen ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Novinar in profesor zgodovine Tino Mamić je izdal novo knjigo Priimki, njih izvor in pomen. Po prvi tovrstni knjigi, ki je pred nas prinesla zgodbe 99 primorskih priimkov je zdaj pred nami druga knjiga, ki prinaša prav toliko priimkov iz gorenjske. Avtor je bil gost v Kulturnih utrinkih.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.
Jedi na žlico (enolončnice), vanilijevi rogljički [8:00], strojni keksi [12:00], glazura za piškote [15:00], karamelizirani lešniki [17:00], orehi za medenjake [20:00], meso iz goveje juhe [25:00], pašta fižol [27:00], piškoti se razlezejo [29:00], cimetove rolice [31:00] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.