Doživetja narave

VEČ ...|22. 4. 2022
Na dan Zemlje o pestrosti življenja

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

Na dan Zemlje o pestrosti življenja

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

naravanaravovarstvobiodiverzitetadružbaokoljevarstvogozdne učne poti

Doživetja narave

Na dan Zemlje o pestrosti življenja

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

VEČ ...|22. 4. 2022
Na dan Zemlje o pestrosti življenja

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

Blaž Lesnik

naravanaravovarstvobiodiverzitetadružbaokoljevarstvogozdne učne poti

Doživetja narave

VEČ ...|11. 3. 2022
O ponovnem vračanju jerebice v naravo

Živimo v času množičnega izumiranja vrst, ki se odvija zelo hitro in nepovratno. V Doživetjih narave smo predstavili poskus ohranitve oziroma ponovne naselitve poljske jerebice v zgornji del Vipavske doline. Ta ptica je bila pri nas nekoč razširjena, danes pa je praktično ni več moč zaslediti v naravi. Naš gost je bil mag. Ljubo Mohorič.

O ponovnem vračanju jerebice v naravo

Živimo v času množičnega izumiranja vrst, ki se odvija zelo hitro in nepovratno. V Doživetjih narave smo predstavili poskus ohranitve oziroma ponovne naselitve poljske jerebice v zgornji del Vipavske doline. Ta ptica je bila pri nas nekoč razširjena, danes pa je praktično ni več moč zaslediti v naravi. Naš gost je bil mag. Ljubo Mohorič.

naravaokoljevarstvobiodiverzitetajerebicaokoljeVipavska dolina

Doživetja narave

O ponovnem vračanju jerebice v naravo

Živimo v času množičnega izumiranja vrst, ki se odvija zelo hitro in nepovratno. V Doživetjih narave smo predstavili poskus ohranitve oziroma ponovne naselitve poljske jerebice v zgornji del Vipavske doline. Ta ptica je bila pri nas nekoč razširjena, danes pa je praktično ni več moč zaslediti v naravi. Naš gost je bil mag. Ljubo Mohorič.

VEČ ...|11. 3. 2022
O ponovnem vračanju jerebice v naravo

Živimo v času množičnega izumiranja vrst, ki se odvija zelo hitro in nepovratno. V Doživetjih narave smo predstavili poskus ohranitve oziroma ponovne naselitve poljske jerebice v zgornji del Vipavske doline. Ta ptica je bila pri nas nekoč razširjena, danes pa je praktično ni več moč zaslediti v naravi. Naš gost je bil mag. Ljubo Mohorič.

Blaž Lesnik

naravaokoljevarstvobiodiverzitetajerebicaokoljeVipavska dolina

Doživetja narave

VEČ ...|28. 1. 2022
Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

podnebne spremembemorjedvig morske gladinedružbabiodiverzitetaizumiranje vrstsegrevanje ozračja

Doživetja narave

Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

VEČ ...|28. 1. 2022
Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

Blaž Lesnik

podnebne spremembemorjedvig morske gladinedružbabiodiverzitetaizumiranje vrstsegrevanje ozračja

Doživetja narave

VEČ ...|19. 3. 2021
Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

naravavarstvo naraverisbiodiverzitetatnptristriglavski narodni park

Doživetja narave

Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

VEČ ...|19. 3. 2021
Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Blaž Lesnik

naravavarstvo naraverisbiodiverzitetatnptristriglavski narodni park

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2024
Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2024
Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

svetovanje