Doživetja narave
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Doživetja narave
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Doživetja narave
Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.
Doživetja narave
Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.
Doživetja narave
Živimo v času množičnega izumiranja vrst, ki se odvija zelo hitro in nepovratno. V Doživetjih narave smo predstavili poskus ohranitve oziroma ponovne naselitve poljske jerebice v zgornji del Vipavske doline. Ta ptica je bila pri nas nekoč razširjena, danes pa je praktično ni več moč zaslediti v naravi. Naš gost je bil mag. Ljubo Mohorič.
Doživetja narave
Živimo v času množičnega izumiranja vrst, ki se odvija zelo hitro in nepovratno. V Doživetjih narave smo predstavili poskus ohranitve oziroma ponovne naselitve poljske jerebice v zgornji del Vipavske doline. Ta ptica je bila pri nas nekoč razširjena, danes pa je praktično ni več moč zaslediti v naravi. Naš gost je bil mag. Ljubo Mohorič.
Doživetja narave
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Doživetja narave
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Doživetja narave
Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.
Doživetja narave
Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Naš pogled
Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. marec 2025 ob 05-ih
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Minute za Sveto pismo
Oddaja Minute za Sveto pismo se je posvetila preroški literaturi. O njenih značilnostih je govorila prevajalka dr. Snežna Večko.