Tudi danes sta moja sogovornika profesor športne vzgoje Alberto Andriola in salezijanec Jure Babnik. Beseda bo tekla o Baskinu. Ta športna igra izvira iz košarke in ima isti cilj: zadeti več košev od nasprotne ekipe. Vsako ekipo sestavljajo gibalno ovirani igralci oz. igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci, od katerih vsak s pomočjo soigralcev prispeva k igri po svojih zmožnostih. Slišali boste lahko o spremenjenih pravilih in odzivih mladih v Albertovi šoli v Vidmu.
Tudi danes sta moja sogovornika profesor športne vzgoje Alberto Andriola in salezijanec Jure Babnik. Beseda bo tekla o Baskinu. Ta športna igra izvira iz košarke in ima isti cilj: zadeti več košev od nasprotne ekipe. Vsako ekipo sestavljajo gibalno ovirani igralci oz. igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci, od katerih vsak s pomočjo soigralcev prispeva k igri po svojih zmožnostih. Slišali boste lahko o spremenjenih pravilih in odzivih mladih v Albertovi šoli v Vidmu.
Med nami živi kar nekaj gibalno oviranih oseb, ki se težko vključujejo v športne aktivnost skupaj z zdravimi osebami. To dejstvo, in izkušnja gibalne oviranosti po prometni nesreči, sta spodbudila učitelja športne vzgoje na salezijanski srednji šoli v Vidmu, Alberta Andriola, da je raziskal metodo BASKIN. To je ekipna igra košarke, ki jo igrajo vsi skupaj: igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci. Pogovor je prevajal salezijanec Jure Babnik.
Predstavitev bo v nedeljo, 22. maja ob 11. uri v veliki telovadnici Škofijske gimnazije Sv. Stanislava v Ljubljani.
Med nami živi kar nekaj gibalno oviranih oseb, ki se težko vključujejo v športne aktivnost skupaj z zdravimi osebami. To dejstvo, in izkušnja gibalne oviranosti po prometni nesreči, sta spodbudila učitelja športne vzgoje na salezijanski srednji šoli v Vidmu, Alberta Andriola, da je raziskal metodo BASKIN. To je ekipna igra košarke, ki jo igrajo vsi skupaj: igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci. Pogovor je prevajal salezijanec Jure Babnik.
Predstavitev bo v nedeljo, 22. maja ob 11. uri v veliki telovadnici Škofijske gimnazije Sv. Stanislava v Ljubljani.
Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.