Življenje išče pot

VEČ ...|12. 5. 2025
Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

samooskrba s hranoobčina Kranjanketa

Življenje išče pot

Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

VEČ ...|12. 5. 2025
Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

s. Meta Potočnik

samooskrba s hranoobčina Kranjanketa

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 4. 2025
Mirko Mayer: Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

Mirko Mayer: Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

infopolitikaanketa

Informativni prispevki

Mirko Mayer: Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

VEČ ...|15. 4. 2025
Mirko Mayer: Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

Radio Ognjišče

infopolitikaanketa

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

infopolitikakomentaranketa

Informativni prispevki

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Radio Ognjišče

infopolitikakomentaranketa

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 7. 2020
Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha

V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.

Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha

V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.

kulturaAlma Karlinknjigavan Goghanketa

Kulturni utrinki

Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha
V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.
VEČ ...|30. 7. 2020
Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha
V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.

Marjan Bunič

kulturaAlma Karlinknjigavan Goghanketa

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|12. 10. 2025
Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharje 2025Helena JaklischMaksimiljan MatjažMiha HermanKatarina Jaklisch Jakše

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Naš gost

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Damijana Medved

spominživljenje

Pogovor o

VEČ ...|8. 10. 2025
Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|13. 10. 2025
Neprehojena pot

Skrita med gorami in daleč proč od sveta je ležala vas. Vanjo so vodile tri poti. Na križišču, kjer so se poti razhajale, so bili trije smerokazi. Na prvem ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neprehojena pot

Skrita med gorami in daleč proč od sveta je ležala vas. Vanjo so vodile tri poti. Na križišču, kjer so se poti razhajale, so bili trije smerokazi. Na prvem ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 10. 2025
Pr naši hiš

Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Pr naši hiš

Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|13. 10. 2025
Potopis z romanja po Armeniji in Gruziji

Romali in potovali smo po Armeniji in Gruziji. V drugem delu radijskega potopisa ste slišali, kako pomembno vlogo ima jezik v teh deželah, pa tudi, kako smo potovali iz ene države v drugo in koliko lepega smo doživljali na poti

Potopis z romanja po Armeniji in Gruziji

Romali in potovali smo po Armeniji in Gruziji. V drugem delu radijskega potopisa ste slišali, kako pomembno vlogo ima jezik v teh deželah, pa tudi, kako smo potovali iz ene države v drugo in koliko lepega smo doživljali na poti

Jure Sešek

glasbaproagencija oskararmenijagruzija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2025
25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura